Gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije so lani poslovale boljše od državnega povprečja in tudi bolj stabilno. Večino prihodka so ustvarile z izvozom, bile so tudi manj zadolžene. Vrednosti vseh kazalnikov so zanje v regiji ugodnejše kot drugje, ustvarile so 535 milijonov evrov neto celotnega dobička oz. tri odstotke tega manj kot predlani.
Vodja novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Jelka Lugarič je na današnji novinarski konferenci povedala, da regijske gospodarske družbe sicer izstopajo po višini neto čistega dobička, po deležu prihodkov, doseženih z izvozom, in po povprečni plači.
Sicer pa je bilo regijsko poslovanje lani slabše od predlanskega, a hkrati po prihodku, zaposlenosti in izkazanem neto čistem dobičku bistveno boljše kot vsa leta pred tem. Lanski epidemijsko zaostreni pogoji so sicer vplivali na regijske dohodke, ki so se znižali za sedem odstotkov, za enak delež pa so se znižali tudi odhodki. Neto čisti izid se je glede na predlani poslabšal za šest odstotkov.
Na državni ravni je bil sicer padec prihodka nekoliko manjši, vendar pa je bil padec neto čistega dobička z 38 odstotki v državi bistveno večji. V primerjavi z drugimi slovenskimi regijami so več neto čistega dobička kot družbe jugovzhodne Slovenije ob bistveno višjem skupnem prihodku izkazale le družbe osrednjeslovenske statistične regije.
Sicer pa zbirni podatki kažejo, da je nekaj več kot 2700 družb z nekaj manj kot 32.500 zaposlenimi ustvarilo nekaj več kot 6,72 milijarde evrov prihodka. Največ z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni izvozni usmerjenosti. S prodajo v tujini so ustvarile dobri dve tretjini prihodkov, največ na trgih EU, pri prihodkih pa so glede na predlani zabeležile sedemodstotni padec.
Padec prihodkov od prodaje na tujih trgih, ki je dosegel osem odstotkov, je bil približno enak padcu prihodkov od prodaje na domačem trgu. Skupni odhodki so padli za sedem odstotkov in so znašali nekaj manj kot 6,19 milijarde evrov.
Neto celotni dobiček - oz. razlika med vsemi prihodki in odhodki - je dosegel 535 milijonov evrov in je za tri odstotke zaostal za predlanskim.
Kot je navedla Lugaričeva, je lanski neto čisti dobiček s 455 milijoni evrov za šest odstotkov zaostal za predlanskim. Sicer pa je pozitivni čisti dobiček v skupnem znesku 507 milijonov evrov izkazalo 1778 družb, čisto izgubo v skupnem znesku 20 milijonov evrov pa 864 družb.
Neto dodana vrednost je v jugovzhodni Sloveniji lani dosegla nekaj manj kot 1,96 milijarde evrov oz. triodstotno rast. Na zaposlenega je znašala 60.000 evrov in je predlansko presegla za šest odstotkov.
Družbe jugovzhodne Slovenije so lani v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 32.500 ljudi oz. nekaj več kot 800 ljudi manj kot predlani. Število zaposlenih se je najbolj zmanjšalo v družbah proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, in sicer za več kot 1000, je dodala.
Povprečna bruto plača je v družbah jugovzhodnega dela države lani znašala 1976 evrov, in je bila za približno 200 evrov višja od državnega povprečja. Višje plače od povprečja družb v državi so izplačevale družbe s sedežem v občinah Novo mesto in Šentjernej.
Po predloženih podatkih iz lanskih letnih poročil so sicer subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik v regiji skupaj ustvarili 7,2 milijarde evrov prihodka, od tega 93 odstotkov družbe, pet odstotkov podjetniki in dva odstotka zadruge. Vsi skupaj so zaposlovali 36.000 ljudi, od tega 90 odstotkov družbe, devet odstotkov podjetniki in preostali odstotek zadruge.
Glede samostojnih podjetnikov in zadrug jugovzhodne Slovenije je Lugaričeva navedla, da je nekaj manj kot 3350 teh lani zabeležilo 371 milijonov evrov prihodka in hkrati 24 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka. V povprečju so zaposlovali nekaj več kot 3000 ljudi. Glede na predlani pa se je lani povečalo število izbrisov podjetnikov in hkrati zmanjšalo število podjetnikov, ki so začeli dejavnost.
Zadruge oz. 21 zadrug, ki so v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 500 ljudi, pa so lani ob 120 milijonih evrov prihodka ustvarile nekaj več kot 400.000 evrov skupne izgube.
Podatke iz letnih poročil za preteklo leto je sicer predložilo 2716 družb oz. 75 teh več kot predlani. V sodni register so v regiji lani vpisali 119 družb in jih iz tega izbrisali 93. V 38 družbah v regiji so lani začeli stečajni postopek, je še navedla Lugaričeva.