Župani posavskih občin podpirajo zahtevo za oceno ustavnosti določb interventnega zakona, s katerimi je država občinam znižala prihodke od koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala rek. Kot so povedali na današnji novinarski konferenci v Dobovi, ni sprejemljivo, da država za nazaj posega v že pridobljene pravice občin in podpisane pogodbe.
Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, sprejet leta 2011, namreč določa, da morajo koncesionarji za izkoriščanje vode na Spodnji Savi letno plačati 10 odstotkov od vrednosti proizvedene električne energije. Omenjeno plačilo se šteje kot prihodek državnega proračuna in proračuna občine, na območju katere se nahaja bruto padec vodnega toka Spodnje Save, pri čeme se plačilo med državo in lokalno skupnostjo "razdeli v razmerju 60:40 v korist lokalne skupnosti", je napisano v zakonu.
Septembra 2022 pa je državni zbor sprejel zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo (t. i. interventni zakon s področja oskrbe z energijo), s katerim je omenjeno nadomestilo znižal. Določil je, da se višina nadomestila za leta od 2022 do 2025 določi v enaki višini na enoto proizvedene električne energije, kot jo je koncesionar plačeval v letu 2020. Slednje velja tudi za uredbe, ki se nanašajo na koncesije za rabo rek Drava, Soča, Idrijca, Bača in na druge dele reke Save.
S slednjim se v prizadetih občinah ne strinjajo, zato nameravajo preko Skupnosti občin Slovenije na ustavno sodišče vložiti zahtevo za oceno ustavnosti sporne določne. Konkretno nameravajo izpodbijati 21. člena interventnega zakona s področja oskrbe z energijo, za kar naj bi interes, kot je bilo slišati danes, izkazalo več kot 20 občin.
Kot je na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi dela posavskih občin v preteklem letu in načrtov za naprej, povedal župan Mestne občine Krško Janez Kerin, sporno določilo občinam sredstva iz naslova koncesij znižuje za okoli 40 odstotkov, kar bo prizadelo mnoge občinske proračune. Konkretno njihova občina je v letu 2023 iz omenjenega naslova prejela le nekaj manj kot 161.000 evrov, medtem ko je leto prej omenjeni znesek znašal nekaj manj kot 299.000 evrov.
Kerin opozarja, da zakonodajalec v že pridobljene pravice občin ne bi smel posegati za nazaj. "Zato računamo, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da neke pravice, ki je bila nekomu dana, ni mogoče odvzeti enostransko," je dejal. Krški mestni svet bo sicer o tem, ali bo županu podal pooblastilo, da se občina pridruži ustavni pobudi, odločal na korespondenčni seji v sredo.
Za občino Sevnica po besedah župana Srečka Ocvirka prihodki od koncesije pomenijo lep del občinskega proračuna. Do zdaj so iz omenjenega naslova prejeli okoli 600.000 evrov, po novem pa le še nekaj več kot 300.000 evrov. "Slednje vpliva na investicijski del proračuna in številne aktivnosti, povezane s komunalno in ostalo infrastrukturo v občini, predvsem ob reki Savi. S tem pa se tudi izgublja smisel tega, da občine varujemo prostor za velike infrastrukturne projekte, ki so v korist celotni državi," je dejal.
Tudi župan Kostanjevice ob Krki Robert Zagorc nasprotuje temu, da se občinam odvzame del sredstev iz koncesnin. Tako on kot brežiški župan Ivan Molan sta opozorila, da z denarjem, ki ga občine dobijo iz tega naslova, izvedejo kar nekaj projektov. "V kolikor tega denarja ne dobimo, ga je treba vzeti drugje," je opozoril Zagorc. Župan Radeč Tomaž Režun je poudaril, da so posavske občine v svojih stališčih glede znižanja koncesnin enotne.