Regionalna razvojna agencija Posavje je kot vodilni partner tamkajšnje lokalne akcijske skupine med projekte, ki naj bi jih denarno podprl evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, med drugimi uvrstila projekt za okrepitev prepoznavnosti domače pasme krškopoljskega prašiča. Omenjeni sklad naj bi ta posavski podvig podprl s skoraj 150.000 evri.
Krška agencija je pred dnevi sporočila, da bodo potrjene projekte v odobritev poslali pristojnemu organu upravljanja oz. Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo po končanju postopka na državni ravni upravičencem izdala odločbe o dodelitvi denarne podpore.
Posavska razvojna agencija je sicer pred kratkim objavila novi oz. tretji javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju Posavja za zagotovitev sredstev iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Nanj se je možno prijaviti do 13. maja, skupni znesek predvidene podpore znaša nekaj več kot milijon evrov.
Sicer pa so Posavci omenjeni projekt okrepitve prepoznavnosti krškopoljskega prašiča začeli že v jeseni. Predstavnica Občine Krško, ki je projektni vodilni partner, Janja Jordan, je ob njegovi predstavitvi povedala, da si od približno 180.000 evrov vrednega partnerskega projekta med drugim obetajo obogatitev posavske turistične ponudbe.
Med projektnimi cilji je navedla pripravo podlag za oblikovanje raznovrstnih izdelkov, od prehrambenih do uporabnih in turističnih, povezovanje ter aktivacijo različnih deležnikov z vzpostavitvijo regijske mreže krškopoljca na vseh ravneh, spodbudo razvoju podjetništva, usposobitev ponudnikov in oblikovanje tržnega načrta.
Predvsem pa je njihov cilj ohranitev še vedno ogrožene in edinstvene krškopoljske prašičje pasme. Hkrati gre za ohranitev pomembnega dela posavske kulturne dediščine in za spodbudo razvoju območne kulinarično-turistične ponudbe, je še dejala Jordanova.
Pri omenjenem projektu so se s krško občino povezali brežiški Posavski muzej, Kmečka zadruga Sevnica, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto in Restavracija Kunst.
Kot je znano, je bila na Dolenjskem in v Posavju nekdaj posebej značilna reja priljubljene domače pasme krškopoljskega ali črnopasastega prašiča. Tega zakon o živinoreji opredeljuje kot avtohtono pasmo, njegova reja pa je bila za oskrbo domačinov in njihovo preživetje izjemnega pomena. Prvi zapisi o krškopoljcu so sicer iz leta 1851.
Na omenjenem območju so to pasmo čvrstega mesa in obilne maščobe častili kot malokatero domačo žival. Krškopoljec je tudi edina ohranjena slovenska avtohtona prašičja pasma. Njen obstanek je ogrožen, vendar pa se število krškopoljca zadnja leta krepi.