Po predlani začeti gradnji hidroelektrarne Brežice, ki naj bi brez davka stala dobrih 250 milijonov evrov, so se v Posavju letos lotili še gradnje novega plinskega bloka Termoelektrarne Brestanica, v Nuklearni elektrarni Krško pa so opravili redni remont. V Brestanici gre za 35-milijonsko naložbo, remont Nuklearke pa je stal 20 milijonov evrov.
Direktor Termoelektrarne Brestanica Tomislav Malgaj je povedal, da začetek komercialnega obratovanja novega plinskega bloka pričakujejo aprila 2018, sicer pa so z naložbo, ki jo bodo v 70 odstotkih pokrili z lastnim denarjem in razliko s posojili, začeli zamenjavo blokov, ki obratujejo od leta 1975.Štiridelna naložba sicer predvideva gradbena dela, pomožne sisteme, elektro opremo in nabavo ter montažo glavne tehnološke opreme.
Nadomestni plinski blok, ki ga gradijo na mestu nekdanjega stikališča, bo močno okrepil izkoristek plinske turbine, jedro glavne tehnološke opreme pa predstavljata industrijska plinska turbina z močjo 53 megavatov in generator električne energije.
Del glavne tehnološke opreme je tudi dizelski električni agregat, ki bo omogočal zagon plinske turbine v breznapetostnem stanju oz. t. i. temni zagon, izvajalska pogodba pa predvideva tudi montažo dimnika.
Novi plinski blok Termoelektrarne Brestanica, ki je med drugim rezervni dobavitelj elektrike za krško nuklearko, bo omogočal zagon do polne moči v manj kot 13 minutah, kar ustreza uveljavljenim merilom zagotavljanja terciarne rezerve. Za zdaj bodo zgradili le prvi nadomestni blok, v primeru večjih potreb pa v prihodnjih letih še drugega, je še povedal Malgaj.
V okviru drugega letošnjega večjega energetskega projekta v posavskem energetskem bazenu so v krški nuklearki med rednim, nekaj več kot 30-dnevnim, remontom oktobra in novembra opravili menjavo jedrskega goriva, vsa načrtovana dela preventivnega vzdrževanja in uspešno končali naložbe s področja tehnološke nadgradnje.
Po podatkih uprave nuklearke so remont opravili v načrtovanem obsegu. Izvedli so preglede vseh gorivnih elementov in kontrolnih palic ter z različnimi metodami potrdili njihovo brezhibnost, v sredici pa v novem 29. gorivnem ciklu prvič uporabljajo jedrsko gorivo s posodobljenimi mehanskimi značilnostmi. To bo tako odpornejše na poškodbe zaradi morebitnih tujkov v hladilu in na hidravlične vibracije, so pojasnili.
Dodali so, da so bili izidi obsežnih preverjanj opreme in preventivnih vzdrževalnih del elektro, strojne in regulacijske opreme v mejah pričakovanj. Uspešno so izvedli tudi desetletno preverjanje tesnosti zadrževalnega hrama in številna druga preverjanja, vse načrtovane tehnološke posodobitve, ki so bile potrebne zaradi podaljšanja obratovalne dobe, nuklearko pa so tudi v glavnini prilagodili delovanju oz. vodnemu zajetju nižjevodne nove brežiške hidroelektrarne, ki bo povzročila dvig gladine Save.
Predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman je ob napovedi remonta povedal, da naj bi ta stal približno 20 milijonov evrov in da v nuklearki stroške remontov pokrivajo z lastnimi sredstvi.
Kot je pred kratkim napovedal direktor Agencije za radioaktivne odpadke Tomaž Žagar, pa naj bi v prihodnjih nekaj letih rešili tudi vprašanje odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem. Pripravljalna dela za gradnjo naj bi začeli še letos, brez hrvaške soudeležbe pa naj bi naložba stala približno 160 milijonov evrov.
Dodal je, da za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov in da bodo naložbo v štirih petinah pokrili s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke. Preostalo petino pa nameravajo pokriti z državnim oz. proračunskim denarjem. Odlagališče naj bi predvidoma zgradili do leta 2020 in leto pozneje začeli s poskusnim obratovanjem.
S poskusnim obratovanjem naj bi po podatkih družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi konec septembra prihodnje leto medtem začeli v brežiški hidroelektrarni.
Po prvotnih ocenah bo celotna naložba te četrte in hkrati predzadnje hidroelektrarne v spodnjesavski verigi brez davka znašala nekaj več kot 250 milijonov evrov. Od teh naložba v njen energetski del približno 118 milijonov evrov, naložba v njen infrastrukturni del z vodno akumulacijo pa približno 136 milijonov evrov.