Danes se, pod vodstvom Agencije za varnost prometa (AVP) in v sodelovanju s Policijo, začenja drugi del nacionalne preventivne akcije namenjene večji varnosti motoristov.
Namen akcije, ki bo potekala do 8. julija, je opozoriti motoriste na pomen uporabe zaščitne opreme in čelade, nošnjo odsevnih oblačil, na prižgane luči ter k razmeram na cesti prilagojeni hitrosti vožnje oziroma upoštevanju omejitev hitrosti in na pasti, ki so na cestah. Istočasno pa AVP z akcijo opozarja tudi ostale udeležence v prometu na večjo prisotnost motoristov na cestah in poziva k dodatni pazljivosti. Številne aktivnosti, namenjene motoristom, bo AVP izvajala vse do konca motoristične sezone, do oktobra.
Število motoristov narašča in postajajo vse pogostejši udeleženci v cestnem prometu, zato moramo biti nanje pozorni, še posebej poleti, ko se z večjo gostoto prometa ter raznovrstnostjo udeležencev v prometu poveča tudi možnost za nastanek prometne nesreče.
Skoraj polovica prometnih nesreč se zgodi poleti
Motoristična sezona resda traja med aprilom in oktobrom, vendar se skoraj polovica prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil pripeti v poletnih mesecih (junij, julij in avgust). Statistika zadnjega 5-letnega obdobja kaže, da se v poletnih mesecih povprečno smrtno ponesreči 47,9 %, hudo telesno poškoduje 47,7 %, lažje telesno poškoduje pa 48,3 % voznikov enoslednih motornih vozil. Lani je v poletnih mesecih umrlo 13 voznikov enoslednih motornih vozil oz. 45 % vseh umrlih v letu 2017. Delež je bil podoben tudi pri hudo telesno poškodovanih, saj se jih je hudo telesno poškodovalo 46 %, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 316 oz. 51 %.
Povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika enoslednega motornega vozila so v večini primerov ravno vozniki enoslednih motornih vozil sami. V zadnjem 5 letnem obdobju je bil delež povzročiteljev voznikov enoslednih motornih vozil s smrtnim izidom 66 %, v lanskem letu pa je delež znašal 69 % oz. od skupaj 29 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil, jih je 20 povzročilo prometno nesrečo. V tem obdobju so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do 5. let povzročili daleč največ prometnih nesreč in sicer 751 prometnih nesreč oz. 38 % med vsemi vozniki povzročitelji enoslednih motornih vozil, prav tako so povzročili največ prometnih nesreč s smrtnim izidom – 24 oz. 36 % ter največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami – 169 oz. 36 %. Od skupno 751 prometnih nesreč, je 225 prometnih nesreč povzročil voznik v prvem letu vozniškega staža, od tega 8 s smrtnim izidom.
Do 15. junija letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 312 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je 26 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. V omenjenih prometnih nesrečah se je smrtno ponesrečilo šest voznikov enoslednih motornih vozil oz. 50 % manj kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 64 (-26 %) in 174 lažje telesno poškodovanih (-22 %).
Med smrtno ponesrečenimi motoristi je bil motorist povzročitelj prometne nesreče v štirih primerih (67 %). V treh od šestih prometnih nesrečah s smrtjo motorista je bila vzrok neprilagojena hitrost, noben od umrlih motoristov pa ni bil pod vplivom alkohola. Štirje od šestih so se ponesrečili na državni cesti, dva pa na cesti v naselju. Štirje umrli so imeli do 5. let vozniškega staža.
Skupaj za večjo varnost motoristov
AVP v sodelovanju s Policijo, Občinskimi SPV-ji, Zvezo moto klubov Slovenije, lastniki poligonov varne vožnje, šolami vožnje in DARS-om izvaja številne preventivne aktivnosti, s katerimi je začela že marca, tik pred začetkom motoristične sezone, z njimi pa bo nadaljevala vse do oktobra.
»V AVP vsako leto in po številnih krajih po Sloveniji ter v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne osvežitvene delavnice za obnovitev znanja in spretnosti vožnje motornega kolesa, za katere si želim, da bi se jih motoristi udeležili v čim večjem številu. Tudi v letošnjem letu, sezona pa se je šele začela, je bilo med umrlimi motoristi še vedno največ tistih z manj kot 5 let izkušenj. Zato je naš nasvet še kako na mestu. Motoristom pa, kot vedno svetujemo, da naj nikar ne podcenjujejo voznih razmer ter naj ne precenjujejo svojih vozniških sposobnosti«, poudarja mag. Igor Velov, direktor AVP.
AVP je ob začetku motoristične sezone organizirala brezplačne preventivne delavnice za motoriste z izobraževalno vsebino in poudarkom na praktičnem znanju. Junija letos pa je prvič organizirala tudi praktično usposabljanje za učitelje vožnje A kategorije, z namenom obnovitve znanja in spretnosti vožnje motornega vozila. Učitelji vožnje imajo veliko odgovornost, saj sooblikujejo bodočega voznika, za kar morajo biti tudi dobro usposobljeni, tako teoretično kot tudi praktično. AVP bo s tovrstnimi usposabljanji nadaljevala tudi jeseni in si prizadevala z njimi nadaljevati tudi v prihodnje.
AVP pa bo v naslednjih mesecih v okviru meddržavnega projekta za večjo varnost motoristov z Avstrijo in Italijo skupno nagovarjala motoriste v enakem jeziku in z enakimi ukrepi.
Nasveti za večjo varnost motoristov
AVP motoriste poziva k uporabi zaščitne opreme in čelade, vedno naj imajo prižgane luči ter uporabljajo svetla in odsevna oblačila, da jih bodo drugi vozniki lažje in hitreje opazili. Opozarjajo tudi naj prilagodijo hitrost vožnje svojim sposobnostim in razmeram na cesti, saj je lahko ravno pot ustavljanja motornega kolesa pri različnih hitrostih odločilna pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic. Na prisotnost motoristov pa morajo biti pripravljeni tudi drugi vozniki. Pozorno morajo spremljati promet, tako v vzvratnih, kot tudi stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo t. i. mrtvi kot, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni.