Z današnjim podpisom pogodbe o težko pričakovani prenovi novomeškega narodnega doma je bil storjen ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope. Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.
Mestna občina Novo mesto je v preteklih letih zagotovila najnujnejšo sanacijo tega kulturnega spomenika državnega pomena, tokratna celovita prenova dotrajane stavbe pa bo obsegala okoli 1600 kvadratnih metrov površine. Gradbena pogodba, ki sta jo podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor gradbenega podjetja FA-ST, d. o. o. Slavko Strasbergar, zajema obnovo celotnega objekta, instalacij in statično sanacijo. Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar občina pričakuje sofinanciranje iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN) Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 3,1 milijona evrov. Dela bodo stekla v začetku novega leta, zaključek prenove pa je predviden v maju 2026.
Investicija predvideva rekonstrukcijo obstoječe stavbe narodnega doma in gradnjo novega dvoriščnega prizidka z nadstreškom. Ker je objekt kulturni spomenik, so morali projektanti slediti ohranjanju zgradbe in vseh spomeniških elementov brez spreminjanja prostorske razporeditve notranjosti, spremenjena pa bo vhodna površina, saj sedanji vhod v stavbo meji neposredno na močno prometno Sokolsko ulico in tako ni varen. Nov glavni vhod objekta bo urejen ob severni in zahodni strani stavbe. Z rekonstrukcijo bo stavba narodnega doma prilagojena sodobnim standardom, ki veljajo za javne stavbe. Nov nadstrešek bo zagotovil ustrezen vhodni del v stavbo in z dvigalom vzpostavil sodobno komunikacijsko jedro ter zagotovil ustrezen dostop vsem, tudi gibalno oviranim obiskovalcem.
Prenova bo omogočila nadaljevanje in hkrati nadgradnjo temeljnega poslanstva narodnega doma, ki v srži ostaja identično kot leta 1875, ko je prvič odprl svoja vrata: biti središče kulturnega življenja Novomeščanov, Dolenjcev, Slovencev in obiskovalcev iz vseh koncev sveta. Ena osrednjih vsebinskih točk umeščenih v narodni dom bosta predstavljali stalni razstavi o olimpioniku Leonu Štuklju ter sokolskem gibanju, ki bosta postavljeni v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, hkrati bo mesto dobilo večnamensko dvorano z okoli 100 sedišči. Z obnovo prireditvenega prostora v narodnem domu bodo kulturni ustvarjalci pridobili boljše pogoje in nove prostorske možnosti, s čimer bo narodni dom uresničil svojo prvotno poslanstvo služenja skupnosti in odprtosti najširšemu krogu občanov.
»Z današnjim podpisom pogodbe sta Novo mesto in Slovenija dobila čudovito darilo ob dnevu samostojnosti in enotnosti - storjen je ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Obnova se bo začela v začetku leta 2025, ko Novo mesto obeležuje 660-letnico ustanovitve in 150 let odkar je novomeški narodni dom prvič odprl svoja vrata, kar je lepa simbolna popotnica novemu življenju tega kulturnega središča,« je ob podpisu pogodbe z izvajalcem prenove dejal župan Gregor Macedoni.
Narodni dom je bil dolga leta središče društvenega in družabnega dogajanja v Novem mestu in gostil predavanja, gledališke predstave, pasijonske igre, pevske in instrumentalne nastope, recitacijske večere, plese, maškarade, veselice, dobrodelne prireditve, tu sta našli prostore javna knjižnica in glasbena šola. Društvo Narodna čitalnica so razpustili 22. septembra 1925, njeno imetje pa je pripadlo Sokolskemu društvo Novo mesto, zato se je stavba od tedaj naprej imenovala Sokolski dom. Od 31. julija 1915 je bila v delu narodnega doma vojaška bolnišnica. Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom JLA s kinodvorano.
