Ministrstvo se bo o načinu sodelovanja pri sanaciji škode, ki jo je povzročila zadnja pozeba sadnih in zelenjavnih nasadov, odločilo, ko bo znana škoda, ki je za zdaj še ne morejo oceniti, je ob obisku Posavja dejala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Hkrati je poudarila nujnost sodobne zaščitne tehnologije za slovensko samooskrbo.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je ob nedavnem ogledu oroševanja sadnih nasadov krške družbe Evrosad opozorila, da se bo treba v boju proti podnebnim spremembam nujno opreti na sodobno zaščitno tehnologijo in vlagati v sodobne zaščitne sisteme.
Na nujnost teh oz. na oroševanje sadnih nasadov kot za zdaj edino možno zaščito proti pozebi je opozoril tudi Boštjan Kozole, direktor krškega Evrosada, ki pridela največ visokokakovostnega slovenskega sadja, usmerja pa se tudi v zelenjadarstvo.
Evrosad, ki orošuje 50 hektarjev svojih sadnih nasadov, namerava sicer omenjeni sistem razširiti. Pri tem podobno kot do zdaj računa na evropsko in državno denarno podporo, Kozole pa je ob tem opozoril na po njegovem nerazumno dolge birokratske postopke za ureditev namakanja oz. navodnjavanja, ki je pogoj za namestitev in delovanje omenjenega zaščitnega sistema.
Pivčeva je "kompleksnost birokratskih zadev" potrdila in dodala, da se teh na kratek rok ne da rešiti in še posebej ne v obdobju zaključevanja tekoče finančne perspektive.
"Mi se zelo intenzivno pripravljamo na to, da prihodnjo finančno perspektivo začnemo s čim manj birokratskimi ovirami, lahko pa povem, da že sedaj v drugi paket protikriznega oz. protikorona zakona vnašamo določene spremembe, s katerimi bi posegli v krajše postopke v olajšano pridobivanje različnih dovoljenj, potrebnih za tovrstne investicije in pa oprostitev določenih postopkov, da bi seveda lahko takšne investicije čim hitreje in čim bolj enostavno stekle," je še dejala ministrica.
Po Kozoletovih besedah so sicer namakanje, mreže za zaščito proti toči in oroševanje sadnih nasadov nuja v boju priti podnebnim spremembam. Evrosad je v naložbo za namakanje in oroševanje vložil približno 1,3 milijona evrov. Oroševalni sistem je stal dober milijon evrov, za celotno naložbo so prek razpisa dobili 70 odstotkov nevračljivih sredstev.
Evrosad je v omenjeno zaščito v zadnjih treh letih vložil skupaj 3,5 milijona evrov, pri čemer računa na dva milijona evrov nevračljivega evropskega in državne denarja.
Kozole je še ocenil, da jutranja pozeba, ki je zadnje dni prizadela Primorsko, Štajersko, Posavje in druge dele države, ni bila bila tako uničujoča kot v letih 2016 in 2017, ocene zadnje poškodovanosti pa se po vsej državi gibljejo od nič do 100 odstotkov.