Predsednik republike Borut Pahor se je v družbi nekdanjega prvega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z brežiškimi gimnazijci danes pogovarjal o nastajanju samostojne slovenske države. Rupla jim je predstavil v okviru svojih pogovorov z gimnazijci, ki jih pripravlja ob pomembnih obletnicah slovenskega osamosvajanja, je dejal.
(Foto: Twitter Borut Pahor)Pahor je najprej povedal, da je pogovor z Ruplom pripravil kot drugega v nizu - prvega je imel z Ivanom Omanom, ki jih za dijake pripravlja ob obeleževanju 25. obletnice slovenske odločitve za samostojno državo in 25. obletnice razglasitve samostojne države, ki bo junija prihodnje leto.
Do 25. junija bo tako obiskal še več slovenskih gimnazij, na pogovore z gimnazijci pa bo povabil druge še živeče "ustanovne očete slovenske državnosti", je pojasnil.
Pojasnil je, da kot svojo nalogo čuti, da kot sopotnik slovenskega osamosvajanja in predsednik države "generaciji, ki ni izkusila" dogodkov takratnega obdobja, predstavi osebnosti, pomembne za slovensko osamosvajanje. Vsi njegovi pogovori bodo dokumentirani in na voljo poznejšim naraščajem, je dodal.
Pahor je nato grobo orisal osamosvojitvene in zgodovinske dogodke ter poudaril takratno narodno enotnost in zgodovinsko prepričanost, da je zamisel o lastni državi dozorela.
Rupel je mladim Brežičanom govoril o sami zamisli osamosvajanja, o Demosu, ustavi in plebiscitu. Opozoril je tudi, da so že pred samo osamosvojitvijo predvidevali, da brez vojaškega soočenja z jugoslovansko vojsko ne bo šlo, hkrati pa je poudaril pomen t. i. Brionske deklaracije, za katero se je, kljub nasprotovanju nekaterih, kasneje izkazalo, da bi bil razvoj dogodkov morda brez nje drugačen.
Nadaljeval je s potekom državnega osamosvajanja, z opisom priznavanja Slovenije in dodal nekaj lastnih anekdot. Končal je s sprejetjem Slovenije v Organizacijo združenih narodov in z izobešanjem nekoliko zmečkane slovenske zastav, ki jo je prinesel skupaj z obleko v svojem kovčku, pred zgradbo ZN v New Yorku.
Pahor in Rupel sta nato odgovarjala na vprašanja dijakov, te pa so zanimala predvsem vprašanja glede nemške vloge pri slovenskem osamosvajanju, določanja državne meje s Hrvaško, odnosov s Srbijo v času osamosvajanja, avstrijske državne pogodbe in pogovorov s hrvaškimi predstavniki.
Ob tem sta oba poudarila pomen dobrososedskih odnosov, Rupel pa je brežiške gimnazijce opozoril na pomen dobrega znanja maternega jezika, ki je po njegovih besedah najboljša podlaga za kakovostno znanje tujega.