profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

strelec Svet24.si

Strelci: pustolovci, ki sovražijo obveznosti in ...

902430_1698149615-snezic2-16981495925 Necenzurirano

Še 52. tožba Roka Snežiča: od nas zahteva 10 ...

22842X1223 Reporter.si

Nov zaplet pri Anžetu Logarju: kompromitirana ...

luka doncic dallas pm Ekipa

Slabe novice iz Dallasa: Luka Dončić bo dlje ...

nusa-cerar Revija Stop

Nuša Cerar: Želim biti obdana z iskrenimi ...

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Ljubljana

Ne zaprtje, le strožji nadzor nad bioplinarno v Črnomlju

Piše: STA

Čas objave:
30.06.2021 08:54

Okoliške prebivalce in črnega močerila je treba zaščititi pred negativnimi vplivi Petrolove bioplinarne v Črnomlju, so se na današnji skupni seji strinjali člani parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za infrastrukturo, okolje in prostor. Predlagane sklepe Levice so zavrnili, so pa sprejeli sklepe koalicije.

Zahtevo za sklic nujne seje so vložili poslanci Levice. Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Violeta Tomić, se kmetijske površine v Beli krajini že vrsto let gnojijo s digestatom - odpadnim proizvodom Petrolove bioplinarne v Črnomlju. Gre za proizvod, ki nastaja iz organskih odpadkov, kot so zavržena hrana, živalski iztrebki in živilska tkiva.

Petrol ta digestat zastonj ponuja okoliškim kmetom za gnojilo, ob čemer v Levici opozarjajo, da njegova dolgotrajna uporaba povzroča neznosen smrad, ki med drugim škoduje tamkajšnji turistični panogi. Še večji problem pa je, kot so poudarili, v vsebovanih težkih snoveh, ki negativno vplivajo na tamkajšnji kraški teren, podtalnico in posledično na zdravje ljudi. Po opozorilih Levice ogroža tudi obstoj črne človeške ribice oziroma črnega močerila. Kot je izpostavila Tomićeva, gre živalsko vrsto, ki je ni mogoče najti nikjer drugje na svetu.

V poslanski skupini Levice so pripravili več sklepov, s katerimi so med drugim predlagali, da se obratovanje bioplinarne začasno zaustavi, dokler se ne zagotovijo vsi potrebni ukrepi za zaščito črnega močerila in zmanjšanje smradu. Med drugim so predlagali tudi poostritev monitoringa nad kakovostjo digestata. Poleg tega bi kmetijsko ministrstvo pozvali, naj preuči možnosti za subvencioniranje in nadomestitev digestata "z naravi prijaznejšimi gnojili" na življenjskem območju črnega močerila.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo posebnosti človeške ribice in pomena ohranitve njenega življenjskega prostora. Pri tem je izpostavil, da ima črni močeril status zavarovane vrste.

Glavni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor Franc Rančigaj je povedal, da je inšpektorat leta 2019 in 2020 izvedel nadzor in v obeh primerih ugotovil, da digestat ni ustrezal standardom. Izdali so prepovedno odločbo za uporabo digestata za gnojenje, a se je zavezanec pritožil, odločba pa je bila odpravljena. V teku je zdaj nov postopek. Rančigaj sicer ne pričakuje vsebinskih sprememb omenjene odločbe, ta digestat po njegovi oceni še vedno ne bo primeren za gnojilo.


Predsednik društva Proteus Bela krajina Blaž Heij je na seji dejal, da društvo predloge Levice ocenjuje kot zastavljene preveč na splošno. Član omenjenega društva ter sveta za varovanje okolja na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Dušan Plut pa je pojasnil, da gre za območje Krasa, ki je izredno ranljivo. Na SAZU zaprtje bioplinarne sicer vidijo kot najbolj radikalno možnost, sami so najbolj naklonjeni sušitvi digestata, kar pa bi zahtevalo tehnološko posodobitev bioplinarne.

Predstavnica Petrola Marta Svoljšak se je strinjala s tem, da je kraško področje izjemno občutljivo, ob čemer v Petrolu menijo, da je potrebno najti skupne rešitve. Kot je pojasnila, rezultati neodvisnega laboratorija kažejo samo na občasna preseganja, v teh primerih pa se digestat ne uporablja za gnojilo.

Poslanca Edvarda Pauliča (LMŠ) je pri tem zanimalo, ali v bioplinarni izvajajo tudi interni monitoring. Po besedah Petrolove predstavnice občasno ga.

Več sodelujočih je na seji opozorilo tudi na obremenjenost tamkajšnje zemlje s kadmijem. To je presenetilo poslanca Andreja Rajha (SAB), ki ga je zanimalo, kako je ta lahko prišel v tla.

Tomaž Lisec (SDS) je medtem predstavil štiri predloge sklepov, ki so jih pripravili v koaliciji. Z njimi so predlagali, da oba matična odbora pozoveta resorni ministrstvi, da poostrita nadzor nad spoštovanjem okoljskih predpisov na območju bioplinarne Črnomelj. Predlagali so tudi, da ministrstvi v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepata v skladu z zakonom ter o izvedenih nadzorih poročata odboroma v roku šestih mesecev. Okoljsko ministrstvo naj skladno s predlogom sklepov obenem opravi ponovno študijo o morebitnih vzrokih onesnaževanja vodnih virov, prav tako naj preveri vse morebitne kršitve odloka tega vodovarstvenega območja.

Sklepe Levice so člani odborov zavrnili, so pa brez glasu proti prikimali sklepom koalicije. Ob tem je Lisec izrazil upanje, da ti ne bodo ostali mrtva točka na papirju. Podporo sklepom je izrekla tudi Tomićeva, ki je sicer razpravo označila kot spravljivo. Podobno kot Lisec pa je opozorila, da se prevečkrat sprejme sklepe, potem pa se nič več ne zgodi.