V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) vsako leto oskrbijo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo, med njimi je deset hudih poškodb hrbtenice, ki zahtevajo tudi operativne posege, opozarja travmatolog iz UKC Ljubljana Marko Jug in poziva k premišljenemu skakanju v vodo. Na pravila varnega kopanja opominjajo tudi na NIJZ.
Travmatolog iz urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Marko Jug ob začetku kopalne sezone ljudi poziva, naj ne skačejo v kalno vodo, ki ni preverjene globine, ali pod vplivom alkohola. Poškodbe, ki so pogosto posledica takšnih skokov, so lahko tudi zelo hude, je opozoril.
"V UKC Ljubljana vsako leto oskrbimo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. Med njimi je 10 hudih poškodb hrbtenice, ki zahtevajo operativne posege. Vsako leto imamo vsaj dva do tri primere hudih poškodb hrbtenjače, ki navadno puščajo trajno invalidnost," je dejal. Ljudi je pozval, naj pri kopanju ravnajo previdno in se izogibajo poškodbam.
Večinoma gre za trenutek nepazljivosti, ki pa lahko popolnoma spremeni ne samo življenje poškodovanca, temveč njegovega celotnega socialnega okolja. Poškodbe po skokih v vodo so hude in prizadenejo vratno hrbtenico, ki je najbolj občutljiva in krhka. Nekateri poškodovani ne morejo več uporabljati nog, pogosto niti rok, nekateri po poškodbi hrbtenice ne morejo samostojno dihati in so odvisni od aparata. Tak posameznik ne more več opravljati vseh svojih osnovnih bioloških funkcij, popolnoma je odvisen od pomoči drugih. Takšno stanje je v večini primerov trajno, je posledice poškodb opisal Jug.
Poškodbe se zgodijo na morju, v rekah, jezerih, naravnih kopališčih in bazenih, najpogosteje osebam v starostni skupini med 20 in 35 let. V zadnjem času v UKC Ljubljana opažajo vedno več poškodb v domačih bazenih, kjer je pogosto prisoten tudi alkohol.
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ljudi opominjajo na pravila varnega kopanja. Kopanje v površinskih vodah priporočajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državno spremljanje kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone. Ta na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. Na ostalih, nenadzorovanih površinskih vodah kopanje odsvetujejo.
Kdaj kopanje ni primerno?
Kopanje ni primerno, če smo imeli v zadnjem tednu drisko, če imamo na koži rane ali akutna vnetja (zlasti gnojna), vnete oči, ušesa, prehlad, povišano telesno temperaturo, povišan krvni tlak, ali druga akutna stanja. Previdnost ni odveč tudi pri nekaterih kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, imunska pomanjkljivost) - pri le teh upoštevajmo navodila zdravnika. Pred kopanjem se odsvetuje uživanje alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Kopalcem svetujejo, naj pred vstopom v vodo preverijo, ali je vstopno mesto v vodo dovolj varno in če so na površini vode oljni madeži, pena, katran ali drugi tekoči odpadki. Pomembno je tudi preveriti vidljivost v vodi, ki mora biti do dna. Dno mora biti prosto ter trdno, brez ostrih odpadkov. Ob morebitnih algah in drugem rastlinju v vodi naj bodo kopalci pozorni, saj te zmanjšajo vidljivost, preglednost ter ovirajo gibanje med plavanjem.
Poleg tega na NIJZ kopalcem svetujejo, da pred kopanjem preverijo temperaturo vode ter si vzamejo čas za prilagajanje. "Če smo pregreti, vstopamo postopoma in previdno," so še zapisali. Staršem, starim staršem, sorodnikom, vzgojiteljem in drugim, ki na kopališče spremljajo otroke, pa svetujejo, da budno pazijo na otroke, ki se igrajo v vodi ali ob vodi, pa čeprav v plitvini. "Ne puščajmo otrok brez varstva na bazenu, pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi. Otroci ne poznajo nevarnosti," opominjajo.