Vladna ekipa je bila danes na delovnem obisku v Posavju. Glavnino pozornosti so namenili jedrski energiji. Med drugim so si ministri ogledali nuklearko v Krškem, premier Robert Golob in direktor Agencije za radioaktivne odpadke Sandi Viršek pa sta v neposredni bližini položila temeljni kamen za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
Ob položitvi temeljnega kamna je Golob dejal, da država z odlagališčem izpolnjuje dolg do vseh prihodnjih generacij. Z njim namreč rešuje vprašanje odlaganja omenjene vrste jedrskih odpadkov, kar je eden od predpogojev za zeleni prehod.
Ocenil je, da ni mogoče začeti razprave o gradnji nove nuklearke v Krškem (Jek 2), če prej ni rešeno vprašanje, kam odlagati odpadke iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Z gradnjo odlagališča to rešujemo, je dejal.
Z začetkom gradnje po besedah Goloba "odpravljamo tudi enega od glavnih zadržkov pred prihajajočo odločitvijo na referendumu o Jek 2": "Popolnoma logično je, da moramo najprej reševati problem odpadkov iz obstoječega objekta, dokazati, da to zmoremo, znamo in hočemo, šele nato pa se lahko pogovarjamo o tem, da bomo gradili nove objekte."
Po besedah Virška so priprave na začetek fizične gradnje samega odlagališča potekale več let, sama gradnja pa bo stekla enkrat do jeseni. Začetek poskusnega obratovanja načrtujejo v letu 2027.
"Danes pišemo zgodovino in postavljamo pomemben mejnik za našo skupnost in prihodnje generacije," pa je dejal krški župan Janez Kerin. Ministre je sicer ob prihodu na slovesnost pričakalo kakšnih 20 okoliških prebivalcev, ki so s transparenti sporočali, da v svoji bližini ne želijo jedrskih odpadkov.
Sicer pa je Kerin danes povedal, da so z ministrom za okolje Bojanom Kumrom in direktorjem ARAO sklenili dogovor, da bo agencija svoj sedež iz Ljubljane preselila nazaj v Krško. Izjavo o tem naj bi podpisali danes.
Ostali ministri in ministrice so se v času obiska razkropili po vsej regiji. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je ogledal hidroelektrarno na Savi in izvedbo ukrepov po lanskih poplavah. Območje hidroelektrarne je bilo protipoplavno dobro urejeno, kar je ob zadnjih poplavah preprečilo večjo škodo, je dejal.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je seznanil z varnostnimi razmerami v regiji, kjer se sicer že nekaj časa soočajo s povečanim pritokov migrantov. "Slovenija je varna država, ena najvarnejših na svetu, in tudi Posavje kot regija je varno. Stanje na področju migracij je stabilno, sicer povečano za nekaj več kot deset odstotkov. Še vedno so tihotapci tisti, ki poganjajo celotno migracijo po zahodnobalkanski poti in tudi pri tem je policija izredno učinkovita," je ocenil minister.
Splošno bolnišnico Brežice je obiskala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, z vodstvom pa je govaorila predvsem o naložbah. Med drugim v bolnišnica načrtujejo nakup naprave za magnetno resonanco in prizidek, v katerem naj bi nove prostore med drugim dobili ginekološko-porodni oddelek, fizioterapija in specialistične ambulante. Načrtujejo tudi prenovo objekta A za obstoječo negovalno bolnišnico in podaljšano bolnišnično zdravljenje.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je obiskal šest vzgojno-izobraževalnih zavodov v Brežicah, Sevnici in Krškem. "Pogovori med obiskom so potekali o investicijah v šolsko infrastrukturo, izzivih, s katerimi se soočajo šole in vrtci, ter predstavitvah aktualnih programov zavodov," so sporočili z ministrstva.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa je obiskala osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah in Jurija Dalmatina v Krškem. Tam je povedala, da bosta nova javna razpisa za izboljšanje digitalne povezljivosti v državi s posebnim poudarkom na občinah, ki so jih prizadele poplave avgusta lani, objavljena v kratkem.
S predstavniki lokalne oblasti ter vodstvi upravnih enot posavske regije se je srečal minister za javno upravo Franc Props, rdeča nit pogovora pa je bila predstavitev novele zakona o financiranju občin. Z njim naj bi zdaj začasno rešitev, ki občinam na podlagi dogovora o višini povprečnine za to in prihodnje leto omogoča dodatna sredstva, določili kot trajno. V letošnjem letu se za to predvideva dodatnih 24 milijonov evrov, so sporočili.
Državni sekretar, pristojen za regionalni razvoj Srečko Đurov pa se je sestal z županom Bistrice ob Sotli Franjom Debelakom, s katerim sta govorila o izzivih, s katerimi se soočajo majhne obmejne občine. Ob tem je povedal, da ministrstvo pripravlja spremembe programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022-2025 z namenom, da se približa željam občin.
Ob koncu obiska v regiji so se člani vlade sestali še na seji v prostorih Neka. Na njej je vlada po besedah Goloba potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki v naslednjih desetih letih za ta namen predvidevajo do 100 milijonov evrov letno. Po načrtih bodo sredstva za to zagotovljena v državnem proračunu, je povedal.
Minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac je v ločeni izjavi povedal, da so s tem postavljeni temelji nove stanovanjske politike, pri čemer je njihov cilj, da v desetih letih zgradijo 20.000 stanovanj.
Vlada se je danes tudi odločila, da bo Slovenija zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, pri čemer bodo najprej kupili dva namenska helikopterja za reševanje življenj. Enote bo oblikovala policija skupaj z ministrstvom za zdravje, v naslednjih treh letih pa bodo za to namenili do 50 milijonov evrov, je povedal Golob.
Glede socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta pa je dejal, da bo stekel še ta mesec. Sindikati, delodajalci in vlada so namreč ta teden uskladili besedilo deklaracije o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, vlada pa je dokument že potrdila, je dejal.