Mestna občina Krško je ob svetovnem dnevu starostnikov, ki je 1. oktobra, organizirala okroglo mizo na temo skrbi za starejše, na kateri so sodelovali številni strokovnjaki in deležniki, ki se vsakodnevno ukvarjajo z zagotavljanjem podpore starostnikom.
Dogodek je bil namenjen izmenjavi mnenj, izkušenj in predlogov za izboljšanje obstoječih storitev ter iskanju rešitev za izzive, s katerimi se sooča starajoča se populacija v občini. Razprava je osvetlila pomembnost medgeneracijske solidarnosti, kakovostne oskrbe in razvoja novih pristopov za zagotavljanje dostojnega in kakovostnega življenja starejših občanov.
Zbrane je uvodoma nagovorila vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Krško Vesna Kržan Marković, nato pa je župan Janez Kerin v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da tokratni posvet ni namenjen zgolj izmenjavi izkušenj, temveč tudi iskanju novih priložnosti za sodelovanje. »Na Mestni občini Krško se zavedamo, da lahko le z medsebojno podporo in sodelovanjem odgovorimo na vse večje izzive. Upam, da bo današnja razprava plodna in da bomo z nje odšli z novimi idejami, kako lahko še bolj učinkovito delujemo v prid naših starostnikov,« je dejal župan in se zahvalil razpravljavkam za njihovo požrtvovalno delo, nesebično pomoč in prispevek družbi.
Moderatorka pogovora Carmen Rajer, strokovna sodelavka za področje dolgotrajne oskrbe na Centru za socialno delo Posavje, je uvodoma poudarila, da je naloga mlajših generacij, da starejšim zagotovimo dostojanstveno, spoštljivo in varno starost. V letošnjem letu je v veljavo stopil Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je prinesel nekaj novih pravic, kot je pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki se lahko uveljavlja na centrih za socialno delo. »V tem trenutku imamo v Posavju 47 družinskih članov, ki skrbijo 24 ur za svoje najbližje in prejemajo za to delno plačilo za izgubljeni dohodek,« je izpostavila Rajer, ki pri tem opozarja, da velika večina oskrbovancev potrebuje dodatno pomoč, kot je Pomoč na domu, ki pod okriljem Mestne občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki deluje že 33 let in jo trenutno izvaja 25 socialnih oskrbovalk, ki so v septembru oskrbele dnevno 194 oseb, skupno število vseh oskrbovancev v letošnjem letu pa je 262: »Oskrbovalke pogosto delajo v težkih delovnih pogojih, njihovo delo je odvisno od opravljenih efektivnih ur, srečujejo se s starajočim kadrom, že več let čakamo na prenovo plač, novi zaposleni v tem trenutku z obstoječo zakonodajo to delo opravljajo pod minimalno plačo«. Omenila je še drugi projekt Most, ki ga pod okriljem mestne občine izvaja Center za socialno delo Posavje in v katerega je bilo v letu 2024 vključenih skupno 72 oseb. Izzivi, s katerimi se srečujejo na tem področju, so projektne zaposlitve in pomanjkanje kadra, še posebej na področju zdravstvene nege.
Na območju krške občine delujejo štiri upokojenska društva, v katera je vključenih okoli 2.000 upokojencev od 7.000, kolikor jih sicer šteje občina. Kot je povedala Snežana Resman iz Društva upokojencev Krško, je dandanes težko pridobiti nove člane prostovoljce, saj za mnoge to predstavlja preveliko obveznost, kljub temu da nudijo različna srečanja, izlete, kulturne in socialne dogodke. »Financiramo se iz članarine, brez finančne pomoči občine, pa tudi donacij, ne bi mogli funkcionirati. Vedno poudarjam, da je na Mestni občini Krško in po krajevnih skupnostih pozitivna klima, imajo posluh za nas upokojence,« je izpostavila Resman, ki si želi, da bi se za društva upokojencev uredilo nov model financiranja, kar se obeta prihodnje leto. Zveza društev upokojencev Slovenije izvaja programa E-oskrba in Starejši za starejše. Prvi se izvaja v sodelovanju s Telekomom Slovenije, drugega pa ob podpori ministrstva izvajajo prostovoljci upokojenci, ki poznajo ljudi in terenu ter obiskujejo vse starejše od 65 let, a se tudi tukaj društva upokojencev soočajo s pomanjkanjem prostovoljcev.
Dom starejših občanov (DSO) Krško je ena osrednjih institucij varstva starejših v naši občini. Institucionalno varstvo je v Krškem organizirano od leta 1977, od leta 1999 pa DSO Krško deluje na novi lokaciji in ponuja tri oblike varstva, in sicer stalno namestitev v domu, dnevno varstvo in začasno namestitev, slednja je predvsem priljubljena v poletnem času, ko svojci starejših, ki sicer skrbijo zanje, odidejo na dopust. V DSO Krško trenutno prebiva 192 stanovalcev, od tega 79 % žensk. Svetovalna delavka iz Doma starejših občanov Krško Mihaela Kučič je kot zanimivost dodala, da stanovalci doma prihajajo iz 12 občin, največ iz območja mestne občine Krško ali drugih posavskih občin, tisti, ki so sicer iz bolj oddaljenih krajev pa prebivajo v našem domu zato, ker imajo svojce v Krškem. »V prejšnjem letu smo skupaj prejeli 487 prošenj za bivanje, letos pa zaenkrat 390, veliko prošenj je iz ostalih občin po celi Sloveniji,« je povedala Kučič in opozorila, da se povprečna starost stanovalcev viša, saj je ta lani znašala 86 let, leta 1999 pa 75 let. Viša pa se tudi povprečna starost zaposlenega kadra, ki se je iz 36 let v letu 1999 lani zvišala na 50 let.V DSO Krško vodijo tudi statistiko glede kategorije oskrbe, torej koliko neposredne pomoči potrebuje oskrbovanec, pri čemer je najvišja stopnja 4. Največ, 78 % oskrbovancev, je bilo lani kategoriziranih v stopnjo 3, medtem ko je bilo leta 1999 takšnih le 35 %. V domu je 111 zaposlenih in 5 že upokojenih sodelavcev, ki občasno pomagajo pri delovnih opravilih, zaenkrat pa v DSO Krško še dosegajo kadrovski normativ. »Te številke kažejo na starajočo se družbo in izzive, s katerimi se soočamo glede kadra. Pred nami so še nadaljnje demografske spremembe, ki napovedujejo podvojitev števila starejših do leta 2050, s tem pa se bodo eksponentno povečale tudi potrebe po storitvah, tako v zdravstvu kot v sociali. Doseganje kadrovskega normativa je ključno za zagotavljanje in izvedbo storitev,« je izpostavila Kučič.
Pod okriljem občine in centra za socialno delo v Krškem od leta 2018 deluje enota Zavod Sopotniki, ki nudi brezplačne prevoze za starejše občane. Zgodba Sopotnikov se je začela pred desetimi leti kot iniciativa lokalnega okolja, danes pa so prisotni v 17 občinah po Sloveniji. »V celotni Sloveniji imamo preko 300 voznikov prostovoljcev in 6.000 aktivnih uporabnikov, od tega je v Krškem 514 zabeleženih uporabnikov za katere vsak delovnik skrbi od 7 do 10 prostovoljcev,« pove predstavnica zavoda Janja Smrkolj. Vsaka enota ima zaposleno osebo, ki na telefonu sprejema rezervacije in koordinira ekipo prostovoljcev. Tekom svojega dela koordinator dobro spozna starostnike in situacijo na terenu, pri svojem delu pa zaznavajo visoko stopnjo osamljenosti starejših. Sopotniki se vse pogosteje soočajo s pomanjkanjem voznikov, saj ti težko opravljajo številne prevoze in hkrati nudijo še asistenco: »Zato vzpostavljamo dva nova prostovoljska programa, in sicer Spremljevalec za celo življenje, kjer bo, ko bo to potrebno, poleg voznika v vozilu še en prostovoljec, ki bo na primer starejše pospremil do ambulante. Drugi program je Skrbni sopotnik, kjer bodo izučeni prostovoljci namensko klicali starejše za družabništvo in pogovor ter jih spodbujali k aktivnostim«.
Helena Žulič, vodja Centra za krepitev zdravja Krško, je izpostavila, da pri svojem delu opažajo željo starostnikov, da bi bili čim dlje samostojni v svojem domačem okolju, »zato si želijo udeležbe v naših programih, ki jih vodi multidisciplinarna ekipa«. Starejši se lahko programov udeležijo preko napotitve s strani osebnih zdravnikov ali referenčnih medicinskih sester – do konca letošnjega avgusta so obravnavali 604 takšne osebe, od tega 27 % starejših od 65 let. Drugi način je, da enostavno pokličejo in se vključijo v programe, ki ne potrebujejo napotnice – letos je bilo takšnih 2200 oseb. »Skupno smo imeli letos v obravnavi 680 starostnikov. Želijo si krepiti zdravje in prepoznati dejavnike tveganja za razvoj bolezni. Želeli pa si bi, da bi bila večja prepoznavnost naših programov tudi med zdravniki v zasebnih centrih. Naše storitve so financirane s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar predvsem starejšim veliko pomeni,« je še dodala Žulič.
Zaposleni na področju patronažne oskrbe opažajo, da so največji problem za starejše finance, ki si pogosto ne morejo privoščiti dobrin, ki bi starejšim pripomogle k izboljšanju zdravstvenega stanja. »Najbolj se nam zdi krivično, da kmečko zavarovanje ne omogoča pravice za oskrbo,« opozarja Ana Jazbec, predstavnica patronažne službe ZD Krško, kjer si želijo čim bolj izboljšati področje preventive. Starejši težko sprejmejo odločitev, da bi zapustili svoj dom, ko pa že, pa so čakalne dobe izredno dolge, kar neposredno vpliva na delo patronažnih služb. Na tem mestu velja omeniti, da Mestna občina Krško omogoča finančno pomoč za nabavo zdravstvenih pripomočkov, ki jih zdravstveno zavarovanje ne krije.
Helena Španovič, vodja krške podružnice Društva Šola zdravja, ki temelji na prostovoljcih, je predstavila njihovo osnovno dejavnost - jutranjo polurno telovadbo 1000 gibov, ki običajno poteka v parkih oz. na javnih površinah, s katero si prizadevajo ohranjati in izboljševati zdravje predvsem starejših prebivalcev. »Gre za polurne telovadbe, brez pripomočkov, razgibamo se tako fizično kot psihično ter gradimo socialno mrežo v lokalnem okolju. Cilj društva je pripeljati vadbo v vsak kraj in vas, saj s tem povezujemo ljudi,« je povedala Helena Španovič. Krška podružnica, ki pokriva območje krške in kostanjeviške občine, uspešno deluje že sedmo leto, pri čemer v Mestni občini Krško deluje deset skupin, v Kostanjevici na Krki pa še dve.
Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar je predstavila vlogo in izzive bolnišnice, ki že 152 let nudi zdravstvene storitve, pri skrbi za starejše. Splošna bolnišnica Brežice zaposluje več kot 385 ljudi, med njimi 63 zdravnikov in 193 medicinskih sester, ter se sooča z vedno večjimi potrebami, saj je delež hospitalizacij vsako leto višji, lani celo za 18 %. V letu 2023 so oskrbeli 7546 bolnikov, največ na internem oddelku, kjer prevladuje starejša populacija. Direktorica je opozorila na stisko mnogih starostnikov, ki po težjih boleznih ali poškodbah ne zmorejo več vrnitve v domače okolje. Negovalni oddelek sicer omogoča začasno oskrbo, a ni trajna rešitev, saj morajo pogosto sprostiti postelje za nove bolnike. V bolnišnici so zato pred dvema letoma zaposlili socialno delavko, ki vzpostavlja stik s svojci, centri za socialno delo in domovi upokojencev. V nekaterih primerih so pacienti na negovalnem oddelku že leto in pol, kar predstavlja velik izziv. Starajoča se populacija zahteva prilagoditve, zato bolnišnica dela na širitvi programa za tako imenovano ostalo akutno bolnišnično obravnavo, ki ga trenutno izvajajo brezplačno, ter si prizadevajo za pridobitev novih zdravnikov. Med cilji so nakup magnetne resonance in izgradnja novega objekta F, ki bo omogočil sodobnejši standard bivanja, saj sedanje sobe s štirimi in več posteljami in sanitarni bloki za 25 pacientov ne ustrezajo več sodobnim standardom.
Direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak je izpostavila pomen izobraževanja odraslih in starejših, pri čemer ponujajo različne programe, ki omogočajo tako pridobivanje znanja kot tudi druženje in socialno vključenost. »Posebno pozornost namenjamo digitalnim veščinam, vendar smo vedno prilagodljivi in pripravljeni ponuditi tisto, kar je v danem trenutku najbolj potrebno,« je poudarila. Pri tem je izpostavila tudi večgeneracijski center, ki so ga ob podpori Mestne občine Krško ohranili tudi v letih, ko ni bil financiran iz evropskih sredstev. »Vse naše dejavnosti so brezplačne, financirane iz javnih razpisov, sredstev ministrstev in občinskih sredstev, kar omogoča, da smo dostopni vsem,« je še dodala. Ena največjih težav, s katerimi se soočajo, je prostorska stiska. Direktorica je ob tem izrazila željo, da bi Mestna občina Krško podprla idejo o vzpostavitvi izobraževalnega središča za starejše po vzoru mnogih evropskih mest, saj v Sloveniji takšnih centrov še nimamo, kar predstavlja velik potencial za prihodnost.
Direktorica Varstveno delovnega centra Krško - Leskovec Anka Vučajnk je izpostavila posebnosti njihovega zavoda, kjer skrbijo za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, pri katerih upad sposobnosti poteka hitreje, zato ne čakajo, da bi dosegli starostno mejo starostnika. »Nudimo tako institucionalno kot dnevno varstvo, v naši enoti v Leskovcu pri Krškem pa je kar 11 od skupno 18 uporabnikov starejših od 60 let,« je pojasnila. Kljub temu, da je v zavodu zaposlenih le osem ljudi, skrbijo za vsa opravila, od gospodinjskih in čistilnih del do oskrbe in zdravstvene nege. Direktorica je izpostavila tudi izzive, s katerimi se soočajo, ko starši teh oseb, ki jih pogosto dolgo oskrbujejo doma, ostarijo ali umrejo, zaradi česar postanejo uporabniki v celoti odvisni od zavoda. Poudarila je, da ponujajo 16-urno institucionalno varstvo, uporabniki so 8 ur na dan vključeni v delavnice, a so prostorske omejitve in kadrovska podhranjenost velike težave, s katerimi se soočajo pri zagotavljanju kakovostne nege in oskrbe za vse uporabnike. Anka Vučajnk je apelirala na lokalno skupnost in upokojenska društva, da okrepijo medgeneracijsko sodelovanje, ki bi lahko pomembno prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z motnjo v razvoju. Poleg tega je poudarila pomen sistemskih sprememb, ki bi bolje podprle zavode, kot je njihov, saj se soočajo s kroničnimi prostorskimi in kadrovskimi težavami.
Dogodek je popestril Mešani pevski zbor Društva upokojencev Senovo pod vodstvom zborovodje Antona Gorenca, na ogled pa je bila tudi razstava fotografij Portreti spoštovanja, ki je plod sodelovanja med Zavodom Sopotniki in Višjo strokovno šolo ŠC Srečka Kosovela Sežana, ki predstavlja družbeno angažiran odziv na porast nasilja nad starejšimi in želi med mladimi ter širšo javnostjo spodbuditi razmislek o vrednotah spoštovanja in dostojanstva starosti.
Galerija
