Zveza Romov za Dolenjsko, ki združuje več tamkajšnjih romskih kulturnih društev, je v okviru odprtja nove projektne pisarne v Novem mestu predstavila svojo razvojno strategijo, ki temelji na delovanju razvojnih centrov v dolenjskih romskih naseljih.
Eno od teh že snujejo v črnomaljski občini, sčasoma jih nameravajo vzpostaviti tudi drugje.Predsednik zveze Bogdan Miklič je ob današnjem odprtju povedal, da se bodo v novi pisarni ukvarjali z različnim svetovanjem, izobraževanjem in delavnicami za romske otroke, sodelovali bodo tudi z območnimi romskimi svetniki in romskimi aktivisti.
Denar za svoje delovanje, zaprosili so namreč za nekaj manj kot 130.000 evrov, pričakujejo od državnega javnega razpisa za financiranje programov romskih zvez, pri strategiji svojega delovanja pa posebej stavijo na vzpostavitev romskih razvojnih centrov oz. večnamenskih objektov v občinah Črnomelj, Novo mesto, Kočevje in Škocjan.
Novomeška pisarna se bo s svojo dejavnostjo podala tudi na teren, je dodal in hkrati odprtje črnomaljskega centra napovedal za april.
Miklič je opozoril tudi na resolucijo, ki so jo pri zvezi oblikovali v okviru projekta Eko-etno romska moda, za katerega so njegovi izvajalci dobili 60.000 evrov pomoči iz norveškega finančnega mehanizma.
Z omenjeno resolucijo, ki povzema položaj Romov v jugovzhodni Sloveniji, se zavzemajo za izboljšanje pogojev zaposlovanja Romov in drugih težje zaposljivih skupin, zveza pa se namerava dejavneje vključiti v reševanje vprašanja legalizacije dolenjskih romskih naselij, je še napovedal Miklič.
Današnjega odprtja, ki so ga popestrili z razstavo oblačil in nakita, izdelanega v novomeškem ateljeju eko-etno romske mode oz. socialnem tekstilnem podjetju, ustanovljenem v okviru dvoletnega projekta Eko-etno romska moda, se je udeležil tudi direktor Urada za narodnosti RS Stanko Baluh.
V nagovoru je pozval k sožitju na temelju spoznanja drugačnosti in sprejemanja, ki je po njegovem mnenju pomembno za razvoj širše skupnosti. "Smo skupaj in skupaj tvorimo slovensko in evropsko družbo, vse to pa se odraža v barvitosti družbe, raznolikosti okolja in tako ustvarja družbo sožitja, ki naj ne bi razlikovala in delila, ampak nas bogatila in nagrajevala", je poudaril.
Nadaljeval je, da si bodo vsi vpleteni v reševanje romskega vprašanja še naprej prizadevali za razvoj romske manjšine. Hkrati pa pričakujejo tudi "korak znotraj romske skupnosti, treba se bo odpreti in začeti sprejemati odločitve in odgovornost do širše družbe," je še izpostavil Baluh.