Če je od ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) minilo že skoraj 80 let, pa bo v kratkem minilo 80. let od konca 2. svetovne vojne, konca največje morije v zgodovini človeštva, ki pomembno vpliva tudi na današnji čas.
V Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto so obeležitev praznika Dan upora proti okupatorju združili še z osrednjo prireditvijo v spomin na 80. let konca druge svetovne vojne oz. 80. let osvoboditve, ki jo v teh dneh obeležuje velik del sveta. »Kako dragocena je svoboda, se zavedamo, ko je ogrožena ali ko jo izgubimo. Prav to se je zgodilo mnogim zavednim Slovencem in Slovenkam, ki so zaradi zavezanosti domovini, pristali v okupatorjevih zaporih ali taboriščih«, je spomnila voditeljica prireditve Klavdija Kotar.
Novo mesto je vojno doživelo 11. aprila 1941, ko so Nemci bombardirali stavbo sedanje Osnovne šole Center, že naslednji dan pa vkorakali mesto, ki so ga 23. aprila za več kot dve leti v okupacijo predali Italijanom in se ponovno vrnili po italijanski kapitulaciji jeseni 1943. Spominsko-rekreativna pot Novo mesto v žici poteka po delu poti, s katero je okupator med drugo svetovno vojno obdal Novo mesto in postavil utrjene bunkerje, uredil strelske jarke in z bodečo žico onemogočil gibanje prebivalcev. Pot, ki so jo pohodniki in pohodnice prvič prehodili leta 2011, je zasnoval slavnostni govornik slovesnosti, tovariš Jože Pečnik, ki je orisal, kako je sta sama pot in pohod pravzaprav nastala.
Pohod se je začel sočasno na treh lokacijah, in sicer na Drski, Ločni in Žabji vasi, od koder so pohodniki prehodili del poti, kjer je nekoč potekala utrjena zapora Novega mesta – bodeča žica s strelskimi jarki in bunkerji. Boj osvobodilne fronte ni bil enostaven, terjal je nadčloveške napore in na žalost tudi premnoge žrtve, zato so se pohodniki in pohodnice pred koncem pohoda zbrali še pri spominski loži pri spominski loži pri Knjižnici Mirana Jarca in se s polaganjem venca poklonili vsem prebivalcem Novega mesta in okolice, ki so za svobodo dali svoje življenje. Pohodniki in pohodnice so se skupaj sprehodili še do Pumpnce, kjer jih je nagovoril podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar, ki je poudaril, da je bil nastanek OF legitimno in pomembno dejanje v boju za svobodo.
V kulturnem programu, ki je vsebinsko črpal predvsem iz partizanske kulture, so sodelovali Leon Župevec, Matevž Šega, Peter Moravec, Anica Bukovec in ženski pevski zbor Kronce. Partizane pa so predstavljali postrojeni pripadniki spominske Novomeške čete.
Pomembno je, da svetlo točko naše preteklosti, ki jo zagotovo predstavlja junaški boj partizanov, navežemo tudi na prihodnost in glasno zahtevamo konec vojn in mir v svetu ali kot je poudarila avtorica slovesnosti dr. Jožica Jožef Beg: »To je praznik vseh nas, ki si želimo, da bi se v tem našem nemirnem svetu, v katerem divjajo krute vojne, uresničili verzi slovenske himne, da »ne vrag, le sosed bi bil mejak«.