O nasilju in izsiljevanju v Novem mestu vseskozi poročamo. Je Novo mesto sploh še varno oz. kateri konci mesta so nevarni? V redakcijo smo prejeli anonimne pismo žrtve napada.
Pismo objavljamo v celoti:Pišem vam, ker sem bila sama žrtev napada, ki se je na mojo srečo milo končal.
Problem napadov ni le v času šole, pred, med in po pouku, temveč tudi v popoldanskih in večernih urah. Malo manj kot eno leto nazaj smo s prijatelji hodili od Tuša proti Železniški postaji Kandija. Ura je bila 21.30, odhajali smo domov iz kina. Ko smo stali na semaforju, sem se pogovarjala po telefonu s sestro in ji povedala, da prihajam domov. Takrat je za mano pritekel mlajši rom in mi nekaj, nevem kaj, zavpil tik za glavo. Od šoka nisem vedela kaj se je zgodilo, sta pa me takoj zaščitila dva fanta iz družbe, tako da sta stopila za menoj, nihče ni nič rekel, ker nismo želeli težav. Ko smo se odpravili proti postaji Kandija, je za nami pritekel tisti rom, s seboj pa je imel še dva starejša roma, stara okoli 17-18. Rekel jima je, da smo 'sikali' in mu 'težili', čeprav z njim nismo spregovorili niti besede. Rekel je tudi, da sem se jaz norčevala iz njega, takrat pa sem opazila, da je imel najstarejši v roki nož, tako si drugega nisem ogledala.
Fanta iz družbe sta mi rekla naj grem naprej, ker nočeta, da se mi kaj zgodi, takrat pa je drugi iz žepa vzel solzivec in ga usmeril proti meni. Eden izmed prijateljev me je hotel zaščititi, pa sem vseeno dobila večinoma jaz, čeprav ni bil tukaj nobeden nič kriv. Nočem sploh pomisliti kaj bi se zgodilo, če bi bila sama, čeprav sem dan prej ob isti uri šla domov - sama in peš, hvaležna pa sem obema prijateljema, da se ni končalo huje. Od tistega dne nisem šla nikoli več peš v temi nikamor, ker sem šele takrat spoznala, da mesto ni in ne bo nikoli varno, brez temeljitih sprememb in ukrepov.
Galerija
