Včerajo odprli še eno Posavsko muzejsko vitrino v sklopu projekta Pot domov. Tokrat je bila prikazana pot domov prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko, Vladimirja Janeza Cerjaka.
Leto 2015 je tako v celotni državi, regiji kot tudi v programu Posavskega muzeja Brežice v znamenju nekaj pomembnih obletnic. Med njimi sta tudi 100. obletnica pričetka bojev na Soški fronti in 70. obletnica konca druge svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva. Pod okriljem medinstitucionalnega projekta Pot domov bodo letos v Posavskem muzeju pripravili še dve od skupno šestih razstav v sklopu programa Posavska muzejska vitrina z zgodbami, ki pričajo o različnih usodah.
Četrto Posavsko muzejsko vitrino iz sklopa Pot domov so odprli sinoči, 20. 8. 2015. V besedi, sliki, filmu in predmetih osvetljuje pot domov prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko na podlagi osebnega pričevanja Vladimirja Janeza Cerjaka, rojenega leta 1921 v Pesjem v občini Krško. Pričevalec je za to priložnost muzeju zaupal svojo osebno resnico o poti domov in sodeloval z razstavnim gradivom. Na razstavi so na ogled postavljena številna Cerjakova pisma iz nemške vojske domačim v zidanico v Rucman vrhu, kamor so prebegnili pred nemškim izgonom, in srebrni ranjeniški znak, ki ga je Cerjak dobil za invalidnost, potem ko ga je v strelskem jarku v Besarabiji 30. junija leta 1944 ob petih popoldan težko ranila krogla ruskega ostrostrelca.
Razstavo spremlja 11-minutni dokumentarni film o Cerjakovi posrečeni, a težki in zapleteni poti domov. Film je posnet na lokacijah zadnjega dela Cerjakove poti domov, ko je pričevalec 70 let po vrnitvi domov med snemanjem filma ponovno prehodil in podoživel pot vse do hišnega praga Pesje 9. V zadnjem kadru filma pričevalec pove, kako je očetu, ki mu je prišel naproti, do doma pripovedoval to svojo zgodbo od brežiške postaje pa do hišnega praga. Pred hišni prag rojstne hiše v Pesjem pa je umeščen prvi kader filma, kjer Cerjak prične pripoved o družini, ki je ves vojni čas preživela na Rucman vrhu.
Galerija
