Po koncu prazničnega obdobja se življenje vrača v ustaljene vzorce, pri čemer lahko nastopi popraznična potrtost. To med drugim lahko spremlja žalost, jeza in tesnoba. Ti občutki običajno niso dolgotrajni, pomaga pa lahko pogovor, fizična aktivnost in uravnotežena prehrana, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
"Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa je običajno, da ob koncu začutimo praznino ali občutek izgube. V prazničnem obdobju se namreč pojavi visoka stopnja aktivnosti, kot so druženje, načrtovanje, nakupi, obiski, potovanja, novoletne zaobljube, silvestrovanje, ki se ob prihodu novega leta kar naenkrat končajo. Tako se visoko pričakovani trenutki zaključijo in ponekod se pojavi razočaranje, ker prazniki niso potekali po načrtih ali pa zato, ker se evforija poleže in umiri," je zapisano na spletni strani NIJZ.
Občutek izgube je tako po navedbah NIJZ pravzaprav prilagoditev na manj dražljajev. " Izgubili nismo nič drugega kakor samo visoko stopnjo aktivnosti, na katero smo se privadili v prazničnem času. Četudi nismo potrti, lahko občutimo nenadno razočaranje," so pojasnili.
Popraznično potrtost oziroma post-praznični sindrom se lahko prepozna po znakih, kot je žalost, melanholija, želja po uživanju v brezskrbnih dnevih, jeza, tesnoba, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavoboli ali nespečnost.
Pojavijo se lahko tudi znaki depresije, a ti v primeru popraznične potrtosti izzvenijo hitreje, medtem ko pri depresiji potrtost ne izzveni v zelo dolgem časovnem obdobju, kot je leto dni. Zato je pomembno, da v primeru, da ti občutki vztrajajo dlje časa, ne oklevamo in si čim prej poiščemo pomoč in podporo, izpostavljajo na NIJZ.
V primeru pojava popraznične potrtosti se je tako treba zavedati, da so to povsem običajni občutki. Pri tem svetujejo zamenjavo rutine in usmerjanje pozornosti v vsakodnevne aktivnosti, ki ne spominjajo na občutek praznine, svetuje stroka.
Pomagajo lahko tudi pogovor z družinskim članom ali prijateljem, dober spanec in fizična aktivnost. Po praznikih se je treba vrniti tudi k bolj uravnoteženemu načinu prehranjevanja.
Ozreti se je treba v prihodnost, in ne v preteklost. "Morda smo si zastavili novoletno zaobljubo, ki jo stežka izpolnjujemo. Morda nas novi cilji celo utrujajo in obremenjujejo ter nam povzročajo nepričakovan stres. Bodimo prijazni in prizanesljivi do sebe. Bodimo prilagodljivi in si zastavimo nove, bolj dosegljive cilje," so poudarili.
V primeru, da način praznovanja povzroča prevelik stres in stisko, je treba sprejeti spremembe in praznovanje prilagoditi na sebi prijazen način, in ne slediti pričakovanjem, ki jih postavljajo drugi ali pa mediji, še svetujejo na NIJZ.