Vlada je podaljšala ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka do konca junija.
Do konca junija je podaljšala tudi ukrepe na področju postopkov zaradi insolventnosti in na davčnem področju, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Vlada je sprejela spremenjeni sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 in zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, ki jih je sprva podaljšala do konca marca, sedaj pa do konca junija.
Kot so pojasnili, je bil v okviru drugega zakona določen ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki je namenjen ne le omenjeni ciljni skupini, ampak tudi preostalemu gospodarstvu. Ker se epidemija še ni končala, se pojavljajo primeri, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica omejevalnih ukrepov.
Za ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je določeno upravičeno obdobje treh mesecev, od oktobra do konca decembra 2020 lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Za ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka pa je upravičeno obdobje od septembra do konca decembra lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev.
V okviru prvega vala epidemije spomladi lani so izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov koristili upravičenci (samozaposleni, družbeniki), in sicer 51.501 upravičencev v višini 82,4 milijona evrov. V okviru drugega vala lansko jesen je to obliko pomoči koristilo skoraj 37.984 upravičencev v višini 117,3 milijona evrov.
Ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok je koristilo več kot 3638 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov. Ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov pa več kot 13.000 upravičencev v višini 133,9 milijona evrov.
Vlada medtem ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, danes (še) ni podaljšala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer prejšnji teden na novinarski konferenci povedal, da je zaradi epidemioloških razmer vladi predlagal tudi podaljšanje tega ukrepa.
Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci soočajo s težavami pri pridobivanju prihodka ter plačilu davčnih obveznosti, je vlada do konca junija podaljšala veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.
Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti, to je odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti, so pojasnili.
Vlada je sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi insolventnosti. Do konca junija je poslovodstvo družbe, tako kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.
Kot začasen ukrep je podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije.
S tem ukrepom se je dolžnikom dalo na razpolago dva dodatna meseca za izvedbo potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti oziroma za predložitev predloga za prisilno poravnavo, so navedli.