Udeleženci današnjega posveta o reki Savi v luči podnebnih sprememb, ki je potekal na GZS, so predstavili različne poglede energetskega izkoriščanja najdaljše reke v Sloveniji. Predstavniki energetike so se strinjali, da je pomemben vir za prehod v nizkoogljično družbo, pri tem pa so izpostavili pozitivne vidike postavljanja hidroelektrarn.
Hidroelektrarne so najpomembnejši domači obnovljivi vir električne energije v Sloveniji, saj prispevajo skoraj 30 odstotkov vse proizvedene energije v Sloveniji. Največ hidroenergije proizvedemo na Dravi, medtem ko so se udeleženci posveta, ki ga je organiziralo Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), osredotočili na neizkoriščen potencial Save.
Direktor HESS Bogdan Barbič je na posvetu spomnil na podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih. Rešitev za njihovo omilitev Barbič vidi predvsem v večnamenskih projektih na rekah, ki imajo poleg proizvodnje električne energije tudi nekatere druge pozitivne učinke: protipoplavno delovanje, uravnavanje nivoja podzemne vode, ohranjanje temperature vode ter prispevek k boljšemu okolju za bivanje in pridelavo hrane.
Pozitivne učinke je predstavil na primerih hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer se je po njegovih besedah v okviru postavljanja hidroelektrarn uredila tudi protipoplavna zaščita v Sevnici in Krškem, medtem ko bo v Brežicah ta dokončno urejena s postavitvijo hidroelektrarne Mokrice. Zlasti na območju Brežic je sicer zaradi poglabljanja Save v preteklosti prišlo do izsušitve vodotokov in padec podtalnice. "Ko pa smo umetno dvignili nivo podtalnice, so ti potoki oživeli, imamo spet postrvi," je dejal.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc se je ob tem osredotočila na potrebe gospodarstva, ki po njenih besedah potrebuje energetsko učinkovitost in varnost. Potrebe po električni energiji bodo v prihodnje še naraščale in ker vetrnih elektrarn ne želimo, nam bosta na izbiro ostala le še hidropotencial in jedrska energije.
"Slovenija je bila prva država, ki je pravico do vode zapisala v ustava in prav je, da to spoštujemo. Je pa voda tudi vir energije in razvoja. Ko govorimo o projektih s področja hidroenergije, lahko s pametno umestitvijo povečamo tudi poplavno varnost, izboljšujemo možnosti za kmetijstvo in samooskrbo z namakanjem ter ustvarjamo nova delovna mesta," je dejala.
S tem se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer, pristojen za energetiko, ki je izpostavil, da bodo današnje odločitve tlakovale življenje v prihodnosti. Danes žanjemo dobre rezultate na področju energetike, saj je v preteklosti energetska stroka dobro opravila svoje delo.
"EU in Slovenija sta že sprejeli odločitev; do leta 2050 bomo dosegli cilj razogljičenja, odločitev pa moramo sprejeti le še o tem, kako. Pri doseganju ciljev glede obnovljivih virov energije smo bili zelo ambiciozni," je dejal. Doseganje ciljev bo odvisno predvsem od tega, ali bomo ključne projekte uspeli umestiti v okolje. "Včasih je bil problem denar, danes imamo težave s konsenzom o umeščanju v prostor," je dodal.
Hidroenergija je bila po njegovih besedah vedno ključen del energetike v Sloveniji, ki je vodnata država. "Staviti na katerokoli vrsto energije v prihodnosti bi bil odmik od optimalnega in ambicioznih načrtov," je sklenil.
