V večini evropskih držav, posebno mediteranskih, ki slovijo po veliki porabi kozličevine in jagnjetine mora biti za veliko noč na mizi jagnjetina. Tega so veseli tako rejci kot trgovci, saj povpraševanje izredno naraste, z njim pa tudi cena.
Že zgolj cena klavnih trupov je v teh dneh tudi za 20-50% višja kot skozi leto. Pred leti so v Italiji in Grčiji zabeležili odkupno ceno jagnjetine pred velik nočjo tudi več kot 9 € za kilogram. Žal v Sloveniji komaj 4 €.
Neglede na to pa se tudi pri nas cene konfekcioniranega mesa v maloprodaji gibljejo med 15 in 21 € za kilogram. Veliko rejcev danes razpolaga z ustreznimi prostori in ponuja polizdelke in izdelke kupcem. Ti dobijo ustrezno pripravljeno meso z znanim poreklom po ugodnih cenah.
Ker pa je vedenje o kozličevini in jagnjetini pri nas skromno, vam posredujemo nekaj informacij.
Med našimi ljudmi je pogosto mišljenje, da pri nas nimamo tradicije zauživanja mesa drobnice. Pa to sploh ne drži, kar lahko vidi vsak, ki pogleda v katero od starejših kuharskih knjig. Pa tudi kar nekaj zelo znanih jedi iz naše dediščine je iz mesa drobnice: idrijska bakalca, tržiške bržole, belokranjska bravina z zeljem, štajerski koštrun, belokranjski jagenjček na ražnju ...
Jagnjetina je v primerjavi z ostalimi vrstami mesa bolj pusta, saj meso ni marmorirano, ampak je maščoba večinoma na zunanji strani mišic, tako da jo brez težav lahko odstranimo. Meso vsebuje vse esencialne aminokisline, ki so med seboj v primernem razmerju za človeški organizem, veliko vitaminov B-skupine, niacina, cinka in železa. Novejše raziskave so pokazale, da je kar dve tretjini maščob jagnjetine enkrat ali večkrat nenasičenih, kar pomeni, da so t.i. dobre maščobe, kar je še posebej pomembno za ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami.
Okus jagnjetine najbolj pride do izraza, če meso pred pečenjem samo nasolimo. Od začimb in dišav se z jagnjetino še posebej ujemajo česen, sveža meta, majaron, rožmarin, timijan, brinjeve jagode, pa tudi kumina in kardamom. Za pripravo na žaru pa kose mesa mariniramo v oljčnem olju z dodanimi sesekljanimi metinimi lističi.
Da pa vam pri prvi pripravi jagnjetine pomagamo, pa še recept:
Jagnječja krona
1 jagnječji hrbet
4 stroki česna
2 šalotki ali čebuli
2 vejici svežega timijana
svež ali posušen žajbelj
sol, poper
oljčno olje
40 dag jušne zelenjave
1 dl suhega belega vina
5 dl kostne juhe iz kosti drobnice
1,5 dl sladke smetane
Jagnječji hrbet posolimo, mu zasekamo kosti in zvijemo v krono tako, da so rebrne kosti na zunanji strani, in zvežemo z vrvico. Krono položimo v naoljen pekač in na sredino damo vejice timijana in rožmarina. Polijemo z vročim oljem, postavimo v pečico. Po potrebi zalivamo z juho in vmes meso polivamo s sokom, ki nataja ob pečenju. Pečemo 40 minut. Pečeno jagnječjo krono pustimo 15 minut počivati. Potem jo narežemo na posamezne zarebrnice in postrežemo s prilogo po želji in zeleno solato.
DOBER TEK!
Kdaj pa ste vi nazadnje jedli jagnjetino? Z nakupom SLOVENSKE jagnjetine ali kozličevine skrbimo tudi za ohranjanje kulturne krajine na področjih z najtežjimi pogoji za kmetijsko pridelavo.
V Krajinskem parku Kolpa so tudi letošnji pred-velikonočni čas izkoristili za brezplačno delavnico pisanja tradicionalnih Adlêšičkih pisânic. Mojstrice Anica Cvitkovič, Marija Črnič in mlajša Tončka Jankovič, so zbranim udeleženkam zaupale tudi nekaj skrivnosti, da bodo pisanice še lepše, predvsem pa razveseljevale obdarjence in krasile z velikonočnimi dobrotami obloženo mizo. Nekaj so jih vkuhali tudi po starem – v čebulnem lugu, kot so to počeli včasih, ko se barv še ni dalo kupiti.
Galerija
