V prvem četrtletju letos je v Sloveniji prek spleta nakupovalo 59 odstotkov ljudi, starih med 16 in 74 let. Največ med njimi, 39 odstotkov, jih je kupovalo oblačila, čevlje in dodatke. Največ spletnih kupcev je opravilo do dva spletna nakupa, nakupi so bili največkrat vredni med 100 in 299 evrov.
Vsaj en spletni nakup je v 12 mesecih pred anketiranjem opravilo 71 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, kar je osem odstotnih točk več kot leto prej, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.
V treh mesecih pred anketiranjem (v prvem četrtletju 2021), je vsaj en spletni nakup opravilo okoli 922.700 ljudi ali 59 odstotkov starih med 16 in 74 let, v enakem obdobju lani je bil ta delež 52 odstotkov.
Večina, 62 odstotkov, jih pri spletnem nakupovanju ni imela nobenih težav, največ ljudi v omenjeni starostni skupini pa je v prvem četrtletju letos prek spleta kupovalo oblačila, čevlje in dodatke, pri čemer so upoštevana tudi športna oblačila. Delež nakupovanja oblačil se je s 25 odstotkov na medletni ravni zvišalo na 39. Sledijo nakupi pohištva, dodatkov za dom in izdelkov za vrt, katerih delež se je z devetih odstotkov zvišal na 18 odstotkov. Močno se je povečal tudi delež naročil za dostavo hrane, in sicer s šestih na 16 odstotkov.
V treh mesecih pred anketiranjem je 89 odstotkov spletnih kupcev kupilo ali naročilo fizične izdelke prek spleta pri prodajalcih iz Slovenije (v lanskem obdobju 87 odstotkov). Več kot polovica, 51 odstotkov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, pa jih je kupovalo pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic Evropske unije, medtem ko jih je 30 odstotkov kupovalo pri prodajalcih iz držav zunaj Evropske unije (v lanskem obdobju 28 odstotkov).
Povečuje se tudi število oseb, ki se naročijo na ogled filmov ali nadaljevank prek spleta, in sicer se je njihov delež z 20 zvišal na 23 odstotkov.
Kar se tiče storitev, je največ, osem odstotkov vprašanih, v letošnjih prvih treh mesecih prek spleta sklenilo ali podaljšalo naročniško razmerje za internet ali za storitve mobilne telefonije.
Od 89 odstotkov rednih uporabnikov interneta (teh je bilo 1.395.685) jih 34 odstotkov v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem ni nakupovalo prek spleta, ugotavlja statistični urad. Največ, 61 odstotkov, jih je odgovorilo, da zato, ker raje nakupujejo osebno, saj tako vidijo izdelek, so zvesti izbranim trgovinam ali pa iz navade!
Epidemija covida-19 je pospešila spletno nakupovanje, saj je bila v času zaprtja države za nekatere gospodarske panoge ključna spletna prodaja. V letu 2020 je bilo med podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi 24 odstotkov takšnih, ki so prihodek ustvarjala s spletno prodajo,je danes ločeno objavil statistični urad.
Med podjetji v Sloveniji z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi jih ima sicer spletno stran 83 odstotkov, 22 odstotkov teh pa na spletni strani omogoča spletno prodajo, oddajo naročila ali rezervacije. Med majhnimi podjetji je takšnih 21 odstotkov, med srednje velikimi 25 odstotkov in med velikimi 39 odstotkov.
Statistični urad ugotavlja, da za 40 odstotkov podjetij spletna prodaja ni bila relevantna za njihovo poslovanje.
Lani je s spletno prodajo prek lastne spletne strani ali spletne strani matičnega podjetja, prek ekstraneta prihodek ustvarilo 17 odstotkov podjetij, prek e-tržnic pa devet odstotkov podjetij.
Opazovana podjetja so lani s spletno prodajo ustvarila 4,1 odstotka vrednosti celotnega v tem letu ustvarjenega prihodka (brez DDV) oziroma okoli 3,14 milijarde evrov prihodka (brez DDV). Skoraj tretjino (32 odstotkov) so podjetja ustvarila s spletno prodajo fizičnim osebam, preostalo pa s spletno prodajo drugim podjetjem ali javnim ustanovam.
Večji del s spletno prodajo ustvarjenega prihodka, 90 odstotkov, so podjetja ustvarila s spletno prodajo prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja ali prek ekstraneta, 10 odstotkov pa prek e-tržnic, ki so, kot ugotavlja statistični urad, ključne za spletno prodajo v gostinskih dejavnostih.