Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo lani obsojenih 6036 polnoletnih, 220 mladoletnih in 37 pravnih oseb. V povprečju so bile tako pravnomočno obsojene 2,4 osebe na tisoč prebivalcev, v jugovzhodni Sloveniji je bilo to povprečje najvišje, in sicer 4,3 osebe na tisoč prebivalcev, v goriški statistični regiji pa najnižje, in sicer 1,4.
Med občinami pa so največje število obsojenih oseb na tisoč prebivalcev v lanskem letu zabeležili v občinah Škocjan (8,7 osebe), Kočevje (8,2 osebe) in Črnomelj (6,1 osebe).
Šest desetin lani obsojenih polnoletnih oseb je imelo doseženo poklicno ali srednješolsko izobrazbo, skoraj tretjina pa osnovnošolsko izobrazbo. Obsojene polnoletne osebe z najvišjo doseženo srednjo stopnjo izobrazbe so bile lani v polovici primerov obsojene zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, velike tatvine, grožnje, lahke telesne poškodbe in preprodaje prepovedanih drog.
Pri terciarno izobraženih polnoletnih obsojenih osebah je seznam kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile najpogosteje obsojene, nekoliko drugačen. V polovici primerov so bile osebe obsojene zaradi ponarejanja listin, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, goljufije, povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, nevarne vožnje v cestnem prometu, grožnje, tatvine, preprodaje prepovedanih drog in kršitve temeljnih pravic delavcev.
Zaposlene osebe so bile v 2019 najpogosteje obsojene zaradi tatvine, goljufije, ponarejanja listin, grožnje, nasilja v družini in nevarne vožnje v cestnem prometu, brezposelne osebe pa zaradi tatvine, velike tatvine, goljufije, grožnje, preprodaje prepovedanih drog in ponarejanja listin.
Na tožilstvih je bilo lani ovadenih 28.198 polnoletnih storilcev, kar je za poldrugi odstotek manj kot v letu 2018. Od tega je bilo 58 odstotkov ovadb zavrženih. V približno petini primerov se je tožilec odločil za neposredno vložitev obtožnega akta. V približno desetini primerov je bila vložena zahteva za preiskavo, skoraj osem odstotkov obtožnih aktov pa je bilo vloženih po preiskavi. V štirih odstotkih primerov so bile ovadbe rešene drugače (odstopljene tuji državi, obtožni akt je bil vložen po posameznih preiskovalnih dejanjih in drugo).
Ovadenih je bilo tudi 1189 pravnih oseb, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. Največ teh ovadb, 85 odstotkov, je bilo zavrženih. V šestih odstotkih primerov je bila vložena zahteva za preiskavo, v okrog petih odstotkih primerov so bili vloženi neposredni obtožni akti, dva odstotka obtožnih aktov pa sta bila vložena po preiskavi.
Lani je bilo ovadenih 17 odstotkov več mladoletnih oseb kot leto prej. Ovadba je bila največkrat (v skoraj polovici primerov) zavržena, v tretjini primerov je tožilec podal predlog za uvedbo pripravljalnega postopka, v skoraj petini primerov pa je podal predlog za izrek vzgojnega ukrepa.