V organizaciji Strokovnega sadjarskega društva Slovenije se je danes v Krškem začel slovenski sadjarski kongres z mednarodno udeležbo. Dvodnevni dogodek poteka pod naslovom Novi izzivi v sadjarstvu, uvodoma je navzoče pozdravil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Blaž Germšek. Kot je dejal, novi izzivi od panoge zahtevajo nove tehnologije.
Udeleženci kongresa, ki ga Strokovno sadjarsko društvo Slovenije petič zapored organizira v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, razpravljajo o novih izzivih v sadjarstvu, ki se je v zadnjem obdobju znašlo v nezavidljivem položaju zaradi naravnih nesreč, kot so pozebe in suše na eni strani, ter neugodnih ekonomskih razmer na drugi strani.
Germšek je kot eno glavnih rešitev v boju proti podnebnim spremembam omenil uvajanje novih tehnologij. "Napredek v panogi se lahko doseže z upoštevanjem stroke. Podnebne spremembe terjajo nove postopke, nove tehnologije in razmislek o vedenju sadjarske panoge," so njegove besede povzeli na ministrstvu. Dodal je, da se morajo sadjarji v boju proti podnebnim spremembam posluževati namakanja, fertilizacije ter protitočnih mrež.
Sadjarstvo bo podprto tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027, kjer je eden ključnih ciljev krepitev organizacij proizvajalcev. Državni sekretar je dodal, da je prihodnost slovenskega sadjarskega sektorja odvisna tudi od vlaganja v znanje in razvoj.
Promocija sadjarstva se v Sloveniji izvaja tudi preko različnih projektov, ki jih vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Eden od teh je shema šolskega sadja in zelenjave, preko katere se brezplačno razdeli dodaten obrok sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah ter v zavodih. V povprečju se razdeli 500 ton sadja letno.
V Sloveniji trenutno 12.000 hektarjev sadovnjakov obdeluje 22.000 pridelovalcev sadja. Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov znaša le 1,31 hektarja. Glavna sadna vrsta v Sloveniji je bila in je še vedno jablana, vendar je trend pridelave jabolk zadnja leta negativen. Namakanih je le 470 hektarjev, oroševalni sistem je na 95 hektarjih, z mrežami proti toči pa je opremljenih 1239 hektarjev intenzivnih sadovnjakov jablan. Prav zaradi tega so inovacije ključnega pomena za slovensko sadjarstvo, so ponovili na ministrstvu.