Gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije so lani poslovale bolje od državnega povprečja in tudi bolj stabilno. Večino prihodkov so ustvarile z izvozom, bile so tudi manj zadolžene. Vrednosti kazalnikov so za družbe v regiji ugodnejše kot drugje v državi, ustvarile so 556 milijonov evrov neto celotnega dobička in tako zabeležile 15-odstotno rast.
Vodja novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Jelka Lugarič je na današnji novinarski konferenci povedala, da so v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami več neto čistega dobička kot družbe jugovzhodne Slovenije ob bistveno višjem skupnem prihodku izkazale le družbe osrednjeslovenske statistične regije.
Sicer pa zbirni podatki kažejo, da je nekaj več kot 2640 družb z nekaj manj kot 33.500 zaposlenimi ustvarilo nekaj manj kot 7,24 milijarde evrov prihodkov. Največ z opravljanjem predelovalnih dejavnosti in ob močni izvozni usmerjenosti. S prodajo v tujini so ustvarile dve tretjini prihodkov, največ na trgih EU, pri prihodkih pa so glede na predlani zabeležile petodstotno rast.
Rast prihodkov od prodaje na tujih trgih, ki je dosegla pet odstotkov, je bila višja od rasti prihodkov od prodaje na domačem trgu. Skupni odhodki so se zvišali za štiri odstotke in so znašali 6,7 milijarde evrov.
Neto celotni dobiček - oz. razlika med vsemi prihodki in odhodki - je dosegel 556 milijonov evrov in za 15 odstotkov presegel predlanskega.
Kot je navedla Lugaričeva, je lanski neto čisti dobiček družb iz regije znašal 487 milijonov evrov in dosegel devetodstotno rast. Bil je tudi najvišji, odkar Ajpes zbira podatke iz letnih poročil. Sicer pa je pozitivni skupni izid v znesku 507 milijonov evrov izkazalo 1905 družb, negativni v skupnem znesku 20 milijonov evrov pa 674 družb.
Neto dodana vrednost je v jugovzhodni Sloveniji lani dosegla nekaj manj kot 1,91 milijarde evrov in devetodstotno rast. Na zaposlenega je znašala 56.920 evrov in je predlansko presegla za tri odstotke.
Družbe z območja so lani v povprečju zaposlovale 33.500 ljudi oz. 1800 ljudi več kot predlani. Povprečna bruto plača je v družbah jugovzhodnega dela države lani znašala 1896 evrov, medtem ko je ta v povprečju slovenskih družb dosegla 1714 evrov. Višje plače od povprečja družb v državi so izplačevale družbe s sedežem v občinah Novo mesto in Šentjernej.
V primerjavi z drugimi statističnimi regijami so družbe iz regije lani izstopale po višini izkazanega neto čistega dobička, po deležu doseženih prihodkov z izvozom, saj ta v nobeni drugi regiji ni bil tako visok, in po povprečno izplačani plači. Upoštevaje regijsko pripadnost družb so najvišje plače v povprečju izplačevale prav družbe v jugovzhodni Sloveniji, je poudarila Lugaričeva.
Po predloženih podatkih iz lanskih letnih poročil so sicer subjekti vseh pravnoorganizacijskih oblik v regiji skupaj ustvarili 7,8 milijarde evrov prihodka, od tega 93 odstotkov družbe, pet odstotkov podjetniki in dva odstotka zadruge. Vsi skupaj so zaposlovali nekaj več kot 37.100 ljudi, od tega 90 odstotkov družbe, osem odstotkov podjetniki in preostanek zadruge.
Glede samostojnih podjetnikov in zadrug jugovzhodne Slovenije je Lugaričeva dodala, da je nekaj več kot 3400 teh lani zabeležilo 398 milijonov evrov prihodka in hkrati 26 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, v povprečju pa so zaposlovali nekaj več kot 3100 ljudi.
Zadruge oz. 22 zadrug, ki so v povprečju zaposlovale nekaj manj kot 540 ljudi, pa so lani ob 134 milijonih evrov prihodka ustvarile 41.000 evrov skupne izgube.
Podatke iz letnih poročil za preteklo leto je sicer predložilo 2641 družb, kar je malenkost več kot lani. V sodni register so v regiji lani vpisali 122 družb in jih iz tega izbrisali 97. V 30 družbah v regiji so lani začeli stečajni postopek, je še navedla Lugaričeva.