Hrvaški sklad za financiranje razgradnje in skladiščenja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) se je včeraj odzval na kritike nasprotnikov izgradnje hrvaškega odlagališča v nekdanji vojašnici Čerkezovac. Med drugim so v skladu poudarili, da Slovenija še naprej zavrača skladiščenje vseh radioaktivnih odpadkov s Hrvaške.
Sklad je v začetku aprila prevzel nekdanjo vojašnico Čerkezovac na Trgovski gori v občini Dvor nedaleč od meje z BiH, da bi tam vzpostavil center za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, kot je to zapisano v nacionalnem programu hrvaške vlade iz novembra 2018. Program je bil sprejet tudi v hrvaškem parlamentu.
V včerajšnjem sporočilu so v skladu potrdili, da Slovenija in Hrvaška v okviru meddržavne komisije za Nek doslej nista uspeli doseči dogovora o skupnem skladiščenju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v slovenskem odlagališču v Vrbini. Pojasnili so še, da skupne rešitve še ni, ker je Slovenija zavrnila skladiščenje ostalih hrvaških radioaktivnih odpadkov iz industrije, medicine, znanosti, vojske, raziskav in podobno.
"Tudi če bi skladiščili radioaktivne odpadke iz Neka v Sloveniji, ostaja odprto vprašanje institucionalnih odpadkov, za katere bi bilo prav tako treba vzpostaviti center za skladiščenje radioaktivnih odpadkov," so zapisali.
Konec tedna bodo sicer v skladu sklenili tudi razpis za oglaševalsko agencijo, ki bo spremljala dejavnosti glede Čerkezovca.
Na Hrvaškem obstaja več manjših odlagališč institucionalnih radioaktivnih odpadkov, v Čerkezovcu pa bi lahko skladiščili vse nizko in srednje radioaktivne jedrske odpadke, vključno s tistimi iz Krškega.
Izgradnji odlagališča so prejšnji teden v sporočilu za javnost nasprotovali opozicijski politiki v sisaško-moslavški županiji. Med drugim so navedli, da je sklad prevzel nekdanji vojaški objekt med epidemijo novega koronavirusa in brez posvetovanj z lokalnim prebivalstvom. Na ta način naj bi lokalno prebivalstvo postavili pred izvršeno dejstvo.
V skladu medtem trdijo, da so opozicijski poslanci v županijski skupščini zavajali javnost z netočnimi in nepreverjenimi trditvami o skladiščenju odpadkov v vojašnici Čerkezovec. Izpostavljajo tudi, da so o prevzemu Čerkezovca nemudoma obvestili hrvaško javnost. Kot navajajo, ni nobene nevarnosti, da bi odlagališče ogrožalo prebivalstvo in okolje, ker bo vzpostavljeno v skladu z vsemi strokovnimi pravili.
Med drugim so izpostavili še, da odlagališče ni jedrsko poslopje, zato finančno nadomestilo lokalni skupnosti ni primerljivo znesku, kot ga prejemajo prebivalci v Krškem.
V primeru izgradnje odlagališča so občini Dvor namenili nekaj več kot milijon evrov letne državne pomoči za spodbujanje gospodarskih dejavnosti za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev. Občina Dvor je sicer ena izmed najslabše razvitih na Hrvaškem. Njen letni proračun je za približno polovico manjši od predvidenega nadomestila.
Hrvaški minister za okolje in energetiko Tomislav Ćorić je večkrat poudaril, da je Trgovska gora alternativna rešitev za hrvaško odlagališče jedrskih odpadkov, če ne bo dogovora s Slovenijo o skupnem odlagališču.
Izgradnji odlagališča v Čerkezovcu pa ostro nasprotujejo tudi oblasti v BiH.