Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga kristjani slavijo kot prvega mučenca, se bo po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov, a letos bo dogodek zaradi epidemije nekoliko okrnjen.
V Šentjerneju, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni blagoslov konj, se letos konjeniki ne bodo zbrali na hipodromu in nato v povorki odšli do cerkve sv. Frančiška Ksaverja v Dolenji Stari vasi, ampak se bodo, kdor bo želel, zbrali neposredno pri cerkvi, kjer bo ob 10. uri tradicionalni blagoslov konj.
V Kobilarni Lipica pa bo letos tradicija blagoslova konj zaživela znova. Vrata bo kobilarna za obiskovalce odprla že ob 9. uri, doživetja z lipicanci pa bodo dosegla vrhunec ob 13. uri s praznično predstavo lipiške šole klasičnega jahanja. Lokavski župnik Slavko Obed bo z blagoslovom lipicanskega žrebca simbolično blagoslovil vse lipicance v Lipici.
Organizirani bodo tudi vodeni ogledi, ki bodo obiskovalce popeljali mimo doma lipicanskih kobil in žrebet do zgodovinskega jedra, najstarejšega lipiškega hleva Velbance, kjer so nastanjeni lipicanski žrebci, in Muzeja Lipikum.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.