Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, so se pri največ nalogah skupne občinske uprave, do zdaj povezale Mestna občina Novo mesto ter občini Trebnje in Straža. Novomeška občina za delovanje skupne občinske uprave za lani pričakuje nekaj več kot 105.000 evrov državnega denarja. K omenjeni skupni občinski upravi naj bi pristopilo še nekaj občin.
Novomeška občina se je za izvajanje določenih skupnih nalog najprej povezala s straško, od novega leta pa z njima sodeluje še Občina Trebnje, so navedli na novomeški občini.
Na skupno občinsko upravo so poleg redarstva in inšpektorata prenesli tudi pravno službo, del prometa, požarno varnost in civilno zaščito. Za plače sodelavcev skupne občinske uprave so zagotovili 55 odstotkov sofinanciranja bruto mase in dodatnih 20 odstotkov sofinanciranja materialnih stroškov.
Dodali so, da gre poleg sofinanciranja za povezovanje pri nalogah, ki so si po občinah podobne, predvsem v manjših občinah pa ne zahtevajo zaposlitev za polni delovni čas.
V skupni občinski upravi omenjenih občin je za zdaj devet zaposlenih. Poleg šestih zaposlenih na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Novo mesto in Straža so prezaposlili tri sodelavce z novomeške občinske uprave, 1. februarja pa bodo zaposlili še tri iz skupne občinske uprave občin Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert, ki jo je trebanjska občina zapustila.
Največ zaposlenih imajo sicer v redarstvu in inšpekcijskem nadzoru. Zaposlene imajo tri redarje, S 1. februarjem pa prihaja še eden. Redarji so lani izrekli skoraj 2000 glob, ki so skupaj nanesle nekaj manj kot 135.000 evrov.
Vodja skupne občinske uprave občin Novo mesto, Trebnje in Straža je Brigita Železnik, nekdanja inšpektorica trebanjske občinske uprave.
Na novomeški občini so še dodali, da se za pristop k omenjeni skupni občinski upravi zanimata tudi občini Mokronog-Trebelno in Mirna.
Ti dve sta bili sicer do nedavno z občinama Šentrupert in Trebnje povezani v skupni občinski upravi, ki je pokrivala le občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in redarstvo, Občina Trebnje pa se je z novim letom priključila skupni občinski upravi novomeške in straške občine.
Sicer pa se druge občine Dolenjske, Bele krajine in Posavja s skupnimi občinskimi upravami povezujejo pretežno pri nalogah redarstva in inšpekcijskih službah.
Tak primer so med drugim občine Posavja, belokranjske občine, občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk, občine Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki, občine Dolenjske Toplice, Dobrepolje, Kočevje, Mirna Peč in Žužemberk pa so se s skupno občinsko upravo povezale pri večletnem medobčinskem projektu suhokrajnske vodooskrbe.