Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga mokrišč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Kljub vedno večjemu zavedanju kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih še vedno uničujemo in spreminjamo.
Krajinski park Kolpa je bolj kot po tipičnih mokriščih (večjih vodnatih površinah) znan po enkratni reki Kolpi. Čeprav nismo okolje močvirij, jezer in podobno, pa so na našem območju tudi kali, ki jih lahko uvrstimo v to kategorijo. V zadnjem desetletju so jih skupaj s prebivalci zavarovanega območja narave kar nekaj vnovič oživili. Večina kalov sicer ne služi več za napajanje živine (nekateri pa vendarle), zato pa so prevzeli druge pomembne funkcije: nudijo odlično okolje za bivanje dvoživk, plazilcev, žuželk … in seveda prijetno okolje za obiskovanje pohodnikov. Kali, ki pa so v uporabi živinorejcev, pa imajo s tem tudi zagotovljeno trajno vzdrževanje.
Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ramsarska konvencija (ki ureja tudi varovanje mokrišč) nosi ime po Iranskem mestu Ramsar kjer je potekala pomembna okoljska konferenca, ki je tudi dolgoročno poskušala urediti to vprašanje.
Na fotografijah sta dva od številnih kalov, ki jih je Javni zavod Krajinski park Kolpa v zadnjih letih obnovil (Kal v Miličih) ali vnovič oživil (Kal na Brdu pri Grdunih), v zadnjih desetih letih. Kljub precejšnjemu zavedanju ljudi žal še vedno naletijo na primere, ko ljudje v kale odlagajo smeti in gradbeni material. To pri vseh možnostih, ki so na voljo danes vsekakor ni sprejemljivo.