Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj po Sloveniji predstavlja osnutek Strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050.
Dr. Robert Drobnič, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj, jo je včeraj zainteresirani javnosti predstavil na Razvojnem centru Novo mesto. Osnovno vodilo strategije je: Močne regije. Močna Slovenija.
Slovenija z novo Strategijo regionalnega razvoja 2026–2050 krepi policentrični razvoj in zmanjšuje regionalne razlike in predstavlja ključni nacionalni dokument za dolgoročno usklajevanje razvojnih politik na regionalni ravni. »Želimo si pripeljati delovna mesta v regije, ne želimo si imeti situacije, da je ključno zaposlitveno središče Ljubljana z okolico, saj to povzroča vrsto težav, na drugi strani imajo regije mnogo primerjalnih prednosti, podjetniških priložnosti, delovnih mest, ki bi se lahko razvila v regijah, še posebej pa bi želeli naslavljati obmejna območja, ki so strateško pomembna in morajo biti naseljena,« je izpostavil Drobnič.
Analize namreč kažejo, da so se regionalne razlike v zadnjih desetletjih povečale, zlasti zaradi koncentracije delovnih mest in razvojnih priložnosti v Osrednjeslovenski regiji. Leta 2023 je ta dosegla kar 148 % povprečne razvitosti Slovenije, medtem ko je najmanj razvita Zasavska regija dosegla le 55 %. Strategija zato jasno izbere drugi razvojni scenarij – policentrični in uravnotežen razvoj vseh regij.
Vizija strategije je, da ima vsak prebivalec Slovenije dostop do kakovostnega delovnega mesta z višjo dodano vrednostjo v radiju 35 kilometrov od kraja bivanja ter zagotovljen dostop do javnih in tržnih storitev, kar bo omogočalo visoko kakovost življenja v vseh delih države.
Med ključnimi poudarki strategije so:
-
krepitev regionalnih gospodarstev in inovacijske sposobnosti regij,
-
zmanjševanje delovnih migracij in demografskega praznjenja obmejnih območij,
-
boljša dostopnost javnih storitev,
-
večja odpornost regij na podnebne, demografske in tehnološke spremembe,
-
okrepitev vloge regionalnih razvojnih agencij.
Da brez razvoja infrastrukture, predvsem cest, enakomernega razvoja regij ne bo, so na včerajšnji predstavitvi izpostavili nekateri župani regije. »Pri teh dokumentih običajno v ospredje vedno pridejo infrastrukturni izzivi, od čiščenja odpadnih voda, cest, težava je tudi demografija. Ta strategija te izzive na nek način naslavlja, bi pa želeli, da bi se določeni deli še bolj izpostavili, ključno vprašanje pa je, ali imamo za to vire. Če se bodo ti viri našli, tudi na način, da se poleg kohezijskih sredstev na regije preusmeri del integralnega proračuna, bi lahko v regiji tudi bolj smelo načrtovali in verjamem, da bi se ta denar bolj učinkovito porabil,« je izpostavil Franci Bratkovič, direktor Razvojnega centra Novo mesto, ki dokument pozdravlja.
Osnutek strategije je sicer trenutno v javni obravnavi, pripombe nanj so možne še do 23. decembra.
