profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

strelec Svet24.si

Strelci: pustolovci, ki sovražijo obveznosti in ...

zlato1 Necenzurirano

V sefu podjetja v lasti Cerkve za deset milijonov ...

22842X1223 Reporter.si

Nov zaplet pri Anžetu Logarju: kompromitirana ...

luka doncic dallas pm Ekipa

Slabe novice iz Dallasa: Luka Dončić bo dlje ...

nusa-cerar Revija Stop

Nuša Cerar: Želim biti obdana z iskrenimi ...

vlatko cancar Ekipa

Trener Denverja povsem strt zaradi Čančarja, kar...

Novice Ljubljana/Novo mesto

Med največjimi Darsovimi izzivi tudi 3. razvojna os

Piše: STA

Čas objave:
16.11.2018 10:21

Na Darsu si bodo letošnje leto zapomnili predvsem po uspešni uvedbi sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, ki ga je predsednik uprave Tomaž Vidic označil kot najzahtevnejši projekt v zgodovini Darsa, a izzivov za naprej ne manjka. Med njimi je Vidic izpostavil tretjo razvojno os in drugo cev karavanškega predora.

Z uvedbo elektronskega cestninjenja smo zelo zadovoljni, ker gre za zelo zahteven projekt. "Po mojem mnenju najzahtevnejši projekt v zgodovini Darsa, ker je bistveno drugačen od projektov gradnje avtocestnih odsekov," je dejal.

Projekt elektronskega cestninjenja tovornih vozil je tesno povezan z odstranjevanjem cestninskih postaj, oba se tudi financirata s posojilom Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov s poroštvom EU. "Končana je dobra tretjina predvidenih rušitev, pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu odstranili še ostale in preuredili cestišča na teh območjih," je pojasnil Vidic. Razpis za rušitev preostalih namerava Dars objaviti še ta mesec.

Glede elektronskega cestninjenja osebnih vozil Vidic ocenjuje, da bi se morale takšnega projekta najprej lotiti velike evropske države, predvsem Nemčija, Avstrija in Italija. "Ko bo ta sistem enoten po Evropi in ga bodo uvedle omenjene države, šele nato ga bo smiselno uvesti v Sloveniji," je menil.

Spomnil je, da tuji tranzitni uporabniki naših avtocest kupujejo predvsem tedenske vinjete, letos naj bi jih prodali blizu sedem milijonov. Logistično bi bilo po Vidičevem mnenju praktično skoraj nemogoče in tudi zelo drago toliko vozil opremiti z elektronskimi tablicami.

Enormno bi se povečala tudi cestnina za dnevne uporabnike. "Tisti, ki se na delo v Ljubljano vozijo iz Novega mesta, bi na primer plačali okoli 1000 evrov na leto več," je ocenil. S cestninjenjem po kilometru bi bili bolj obremenjeni domači uporabniki, tuji pa bistveno manj. "Verjamem, da nekoč takšno cestninjenje bo, osebno pa ne verjamem, da se bo to zgodilo v naslednjih 10 letih," je dodal.

Uvedba elektronskega cestninjenja za osebna vozila je po njegovih besedah zaradi odliva prometa na necestninske ceste problematična tudi z vidika prometne varnosti, ki jo Dars uvršča v vrh prioritet v prihodnjih letih. "Naša najzahtevnejša naloga je zagotavljanje ustrezne prometne varnosti in čim boljše pretočnosti prometa," je poudaril.

Kot je izpostavil, je promet v Sloveniji začel naraščati ob koncu finančne krize, predvsem tovorni, nato pa tudi turistični tranzit na Hrvaško. "Lani in predvsem letos beležimo tudi zelo visoke stopnje rasti domačega osebnega prometa, na nekaterih odsekih od pet do deset odstotkov. To so izjemne stopnje rasti, običajno se pri načrtovanju upošteva dva do največ tri odstotke. Omrežje je preobremenjeno s prometom, širitve avtocest v šestpasovnice pa načeloma žal še nekaj let ne bo," je opozoril.

Z rastjo prometa se povečuje tudi število prometnih nesreč. Kot je dejal Vidic, jih je policija v prvi polovici letošnjega leta na avtocestah naštela 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. "V prvih devetih mesecih je v medletni primerjavi odstotek nekoliko nižji, okoli 17 odstotkov, pa še to je izjemno visoka rast," je ponovil in dodal, da sicer število nesreč s smrtnim izidom upada, kar potrjuje, da Dars veliko vlaga v prometno varnost.



Dars v prihodnjem letu veliko dela čaka na novogradnjah. Med največjimi projekti, s katerimi se ukvarjajo, sta trenutno druga cev karavanškega predora in tretja razvojna os. Dars je za izvajalca del za prvi projekt izbral turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, a je postopek zaradi treh pritožb neizbranih ponudnikov trenutno v rokah državne revizijske komisije.

Vidic upa, da bo postopek končan še letos. "Če bo državna revizijska komisija zavrnila vse tri zahtevke in bo naša odločitev pravnomočna in bomo lahko podpisali pogodbo, potem ta zamik ne bo povzročil problemov," je še dodal.

Bolj zahteven pa je projekt tretje razvojne osi. "Pri južnem delu smo že zelo daleč. Za prvih 5,5 kilometra hitre ceste od priključka Novo mesto-vzhod do priključka za Osredek pridobivamo gradbeno dovoljenje, saj smo pridobili praktično okrog 90 odstotkov zemljišč," je pojasnil. Dars namerava v prvi polovici prihodnjega leta objaviti razpis za gradnjo tega cestnega odseka.

Glede koroške hitre ceste pa je Vidic izpostavil, da gre za izjemno zahteven projekt, česar se laična javnost ne zaveda. "Od priključka Šentrupert do Slovenj Gradca je 31,5 kilometra štiripasovne hitre ceste. In na teh 31,5 kilometra je pet dvocevnih predorov, štirje pokriti vkopi, tri galerije, 26 viaduktov in osem mostov," je pojasnil Vidic.

Prepričan je, da so v manj kot dveh letih po vladnem sprejemu državnega prostorskega načrta na tem projektu naredili ogromno. "Na srečo so nam uspela vsa javna naročila, izvedene so že vse parcelacije gozdnih zemljišč, ki se na odseku od Velenja do Slovenj Gradca že odkupujejo. Vse stvari delamo vzporedno, odkupujemo zemljišč, projektiramo ter izvajamo geološko-geomehanske raziskave, ki so predvidene na skoraj 500 lokacijah" je strnil.

Vidic je ponovil, da se samo nekateri strokovnjaki zavedali zahtevnosti te gradnje, ki se bo odražala tudi na ceni. Ocenjena investicijska vrednost bo znana po izdelavi projektne dokumentacije, lahko pa rečem, da bo 31,5-kilometrska hitra cesta po grobi oceni stala okoli 800 milijonov evrov," je dejal.

Dars čakajo tudi številni gradbeni projekti na obstoječem omrežju. "Nov priključek Log-Dragomer, širitev avtoceste na območju Koseze-Kozarje v šestpasovnico, zaključujejo tudi projektiranje več priključkov na ljubljanskem avtocestnem obroču," je naštel. Na severni ljubljanski obvoznici bo nov priključek z avtoceste na Leskoškovo cesto, rekonstruirali bodo priključek na Letališko cesto, prav tako so že naročili projektiranje večje zmogljivosti priključka Ljubljana-Vič.

Vidic je glede številnih priključkov na naših avtocestah pojasnil, da je za Slovenijo značilna zelo redka poselitev in zelo gosto omrežje vseh cest. Smo v evropskem vrhu po številu kilometrov tako avtocest kot glavnih, regionalnih in lokalnih cest na milijon prebivalcev, je dejal. Če želijo omrežje ostalih cest ustrezno navezati na avtoceste, potrebujejo večje število priključkov. "Avtoceste bistveno bolj varne od ostalih cest, vsaj šestkrat varnejše," je še pojasnil Vidic.