Letošnji julij je bil globalno gledano najbolj vroč mesec v 140-letni zgodovini meritev, je v petek sporočila ameriška uprava za oceane in atmosfero NOAA. Gre za zadnjega v vrsti podatkov, ki po ocenah znanstvenikov pričajo o kritičnosti podnebnih sprememb.
"Julij je v svetu tipično najbolj vroč mesec leta, a julij 2021 se je izkazal za najbolj vročega v zgodovini meritev," je dejal predstavnik NOAA Rick Spinrad. Dodal je, da nov rekord še jasneje priča o problematični poti, na kateri je svet po zaslugi podnebnih sprememb.
Po navedbah NOAA je bila skupna temperatura kopnega in oceanov za 0,93 stopinje Celzija nad povprečjem 20. stoletja in s tem najvišja izmerjena. Letošnji julij je s tem presegel doslej najbolj vroče mesece julij 2016, 2019 in 2020.
Medtem je evropski program Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb ocenil, da je bil prejšnji mesec tretji najbolj vroči julij v zgodovini meritev. Manjše razlike v meritvah različnih agencij so sicer običajne.
Da so podnebne spremembe zajele vse kotičke sveta in da bo tudi ob morebitnem takojšnjem ukrepanju ozračje planeta sredi stoletja glede na predindustrijsko dobo predvidoma toplejše za 1,5 stopinje Celzija, je ta teden v novem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe IPCC, ki deluje pod okriljem ZN.
Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Svet se mora pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja, dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov, so posvarili med drugim.