Nuklearno elektrarno Krško (Nek) so po petkovem postopnem zmanjševanju zmogljivosti proti jutru ustavili in izključili iz omrežja, s čimer so začeli enomesečni redni remont. Med tem bodo hkrati z menjavo goriva in rednimi vzdrževalnimi deli izvedli še 27 tehnoloških posodobitev za okrepitev varnosti in zanesljivosti delovanja elektrarne.
Predsednik uprave Neka Stane Rožman je povedal, da bo remont stal približno 20 milijonov evrov, nuklearka pa bo navedeni strošek pokrila z lastnimi sredstvi. Pri remontu bo poleg nuklearkinih delavcev sodelovalo več kot tisoč zunanjih sodelavcev in več kot 60 domačih in mednarodnih podjetij.Sicer pa remontne posodobitve prinašajo tudi varnostno nadgradnjo elektrarne, drugi sklop remontnih del bo namenjen prilagajanju obratovanja Neka novi nižje ob Savi zgrajeni hidroelektrarni (HE) Brežice in tretji zagotavljanju stabilne proizvodnje.
Med številnimi remontnimi deli bodo delovanje Neka in zunanje infrastrukture prilagodili delovanju HE Brežice, katere vodna akumulacija bo gladino Save dvignila za dobre tri metre.
Rožman je pristavil, da je njihov cilj, da vsa remontna dela opravijo kakovostno in v načrtovanih rokih, hkrati pa bodo z njimi izpolnili pogoje za varno in zanesljivo delovanjem Neka v prihodnjem, 29. gorivnem ciklu.
Sicer pa je Nek, ki naj bi jo v omrežje vnovič vključili predvidoma 1. novembra, od zadnjega remonta oz. zadnjih 18 mesecev delovala izjemno stabilno, brez varnostnih incidentov in samodejnih ustavitev, dosegla je visoko raven jedrske varnosti in v omrežje oddala 8,23 milijarde kilovatnih ur električne energije.
Predvsem pa je njeno gorivo v navedenem obratovalnem obdobju ostalo nepoškodovano, je še poudaril Rožman.
Kakovost opravljenih del bo nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost s pooblaščenimi strokovnimi organizacijami, sicer pa so v nuklearki program nadgradnje lastne varnosti razdelili v tri dele. Prvega so že končali, drugi naj bi bil končan leta 2018 in tretji do konca leta 2021.
Nek tudi še to jesen čaka kontrolni pregled Svetovnega združenja operaterjev jedrskih elektrarn WANO, prihodnje leto pa še mednarodne misije EPREV, ki bo preverila njeno pripravljenost za primer jedrske nesreče na lokalni in državni ravni.