profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

strelec Svet24.si

Strelci: pustolovci, ki sovražijo obveznosti in ...

902430_1698149615-snezic2-16981495925 Necenzurirano

Še 52. tožba Roka Snežiča: od nas zahteva 10 ...

22842X1223 Reporter.si

Nov zaplet pri Anžetu Logarju: kompromitirana ...

luka doncic dallas pm Ekipa

Slabe novice iz Dallasa: Luka Dončić bo dlje ...

nusa-cerar Revija Stop

Nuša Cerar: Želim biti obdana z iskrenimi ...

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice Krško

Krški Vipap tudi lani z izgubo

Piše: STA

Čas objave:
28.04.2018 10:28

Papirniška družba Vipap Videm Krško, ki zaposluje 355 ljudi, je lani ustvarila skoraj 90 milijonov evrov prihodkov in s tem za dva odstotka presegla predlanski izid, vendar se ni uspela izvleči iz rdečih številk. Zaradi višjih proizvodnih stroškov in rasti cen starega papirja je lani ustvarila nekaj več kot šest milijonov evrov izgube.

V Vipapu so ocenili, da je bilo preteklo leto, kljub temu da so uspeli zadržati pomembne tržne deleže v Evropi in razširiti prodajo na prekomorske trge, izredno zahtevno.

Nabavne cene njihove osnovne surovine oz. starega papirja, ki v strukturi stroškov predstavlja slabo polovico, so lani zrasle za 15 odstotkov, hkrati so se, predvsem v prvi polovici leta, soočili z izredno velikim padcem povpraševanja po časopisnem papirju in posledično nizkimi cenami teh proizvodov, ki v strukturi prodaje predstavljajo približno 70 odstotkov.

Na takšna neugodna tržna gibanja so se odzvali s povečevanjem deleža specialnih vrst grafičnih papirjev, denimo papirja za šolski program in knjige, ter embalažno-ovojnih papirjev, pri katerih so količino lani skoraj podvojili.

Ob nadaljnji krepitvi proizvodnje in prodaje specialnih vrst grafičnih papirjev in ovojno-embalažnih papirjev letos načrtujejo enoodstotno rast proizvodnje in prodaje ter petodstotno rast prihodkov.

Zaradi letošnjega 13-odstotnega padca cen starega papirja in 10-odstotnega povečanja cen časopisnega papirja se bosta bistveno okrepili tudi konkurenčnost in donosnost časopisnega papirja, ki sta bili zadnja leta na zelo nizki ravni. Tako letos načrtujejo pozitivno poslovanje in dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) v višini približno 5,8 milijona evrov.

Kot so dodali, je tekoče leto z vidika tržnih gibanj veliko bolj pozitivno. Zaradi zmanjšanja proizvodnje časopisnega papirja v Evropi ter povečanega izvoza časopisnega papirja na Kitajsko se povpraševanje po teh papirjih na evropskih trgih vnovič krepi.



Za Vipap postajajo zanimivi tudi trgi severne Afrike, Turčije in nekaterih drugih držav. Na nabavni strani pa zaradi omejevanja uvoza mešanega starega papirja na Kitajsko cene te surovine v Evropi padajo. Glede na Vipapovo zmožnost hitrega odziva na zahteve trgov pričakujejo torej letos bistveno boljše poslovanje, so napovedali.

Vipap izdeluje časopisni in izboljšani časopisni papir, grafični papir ter ovojno-embalažni papir, pretežno iz recikliranih vlaknin. Največ proda v Italiji, na Madžarskem, v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Avstriji in Egiptu.

V zadnjem obdobju v podjetju največ pozornosti namenjajo naložbam v energetiko, s čimer bodo okrepili učinkovitost energetskih objektov in hkrati znižali izpuste.

V Vipapu se je število zaposlenih v zadnjih letih ustalilo pri 355. Bistvenega povečanja števila zaposlenih ne načrtujejo. Nadomeščajo predvsem naravni odliv, pri čemer pa se soočajo s pomanjkanjem ustrezno izobraženega nadomestnega kadra. Tega problema so se lotili z dodatnim izobraževanjem novozaposlenih delavcev in s pripravo programov mentorstva ter vajeništva, so še sporočili iz Vipapa.

Sicer pa poskušajo lastniki to papirniško podjetje, ki je od leta 2008 v lasti češkega finančnega ministrstva, vse od prevzema družbe prodati. Glede tega do zdaj niso bili uspešni. Postopek prodaje so lani ponovili.

Zgodovina tovarne celuloze in papirja v Krškem sega v leto 1939, ko je slovenski tovarnar Franc Bonač na Vidmu pri Krškem, v tedaj industrijsko povsem nerazvitem Posavju, zgradil tovarno celuloze, v kateri je zaposlil 180 domačinov. Tovarno so nato vnovič zagnali po drugi svetovni vojni.