Krški svetniki so prejšnji teden med drugim obravnavali vprašanje skupnega slovensko-hrvaškega odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, nastalih v Nuklearni elektrarni Krško (Nek), v odlagališču na Vrbini. Pri tem so soglasno zavrnili možnost, da bi tam odlagali tudi druge tovrstne hrvaške odpadke.
Krški župan Miran Stanko je pojasnil, da je omenjeno možnost predvidel v okviru meddržavne komisije za operativno izvajanje določb meddržavne pogodbe med slovensko in hrvaško vlado o krški nuklearki od predlani delujoči koordinacijski odbor.
Ta je namreč med izhodišči za nadaljnja pogajanja v drugi točki zapisal načelo, da mora rešitev odlaganja zajeti vse radioaktivne odpadke, za katere morata poskrbeti državi, in sicer tako za odpadke iz Neka kot institucionalne odpadke, med katere naj bi sodili tudi odpadki iz hrvaških skladišč.
Krški svetniki, ki so menili, da to bistveno odstopa od že potrjenih pogojev, ki jih je v preteklosti zahtevala krška občina, so zato sprejeli sklep, da ne podpirajo načel koordinacijskega odbora in jim nasprotujejo.
Potrdili so tudi zahtevo, da se nadaljuje izvedba načrtovanih ureditev skladno z uredbo o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Vrbini pri Krškem.
Med udeleženci seje je bil tudi direktor Uprave RS za jedrsko varnost in eden od članov omenjenega odbora Andrej Stritar, ki je pojasnil, da gre pri omenjenih "nezavezujočih" načelih zgolj za razmišljanje oz. podlago za pogovore s hrvaško stranjo, ki bi lahko naložbo v primeru hrvaške odločitve o sodelovanju pri projektu Vrbina pocenilo.
Po lanskih podatkih Agencije za radioaktivne odpadke, ki pripravlja dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, referenčno dokumentacijo in varnostno poročilo za odlagališče na Vrbini, projekt sicer napreduje, a počasneje od naložbenega programa. Na Vrbini so predlani opravili terenska pripravljalna dela za njegovo gradnjo, odlagališče pa naj bi začelo poskusno obratovati leta 2021.
Celotna naložba naj bi brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz Neka bi se ta podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov.
Sicer v okviru projekta odlagališča NSRAO za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov. Naložbo nameravajo v štirih petinah pokriti s sredstvi sklada za razgradnjo nuklearke, preostalo pa z državnim denarjem.
Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov Neka in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.
Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška, in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico krških jedrskih odpadkov. Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, dovolj prostora zanje naj bi tam imeli do leta 2022.
Hrvaška je sicer na predzadnji seji meddržavne komisije zavrnila leta 2015 predlagane slovenske načrte za odlagališče NSRAO. Premier Marjan Šarec je lani v državnem zboru zagotovil, da se bo vlada potrudila, da bo odlagališče na Vrbini pri Krškem zgrajeno.