V Nuklearni elektrarni Krško (Nek) si ob stabilnem obratovanju in brez varnostnih težav letos obetajo proizvodnjo približno 5,3 teravatne ure električne energije, kar bi zadostovalo za petmesečno slovensko porabo. Nek je izpolnil vse svoje načrte in bo z nekaj presežka uspešen tudi v poslovnem pogledu, pravi vodstvo.
Predsednik uprave krške nuklearke Stane Rožman je zadnje leto ocenil kot uspešno v vseh pogledih, hkrati pa je Nek na področju upravljanja dosegel vse odobritve, pomembne za svoje delovanje v prihodnjem letu. Med temi je navedel novi gospodarski načrt in petletni naložbeni načrt.V Nek, ki zaposluje skoraj 640 ljudi, so tudi zadovoljni z izvedbo varnostne nadgradnje tega jedrskega objekta, ki jo bodo nadaljevali še prihodnji dve leti. Nek v svoje posodobitve letno vloži približno 30 milijonov evrov, sicer pa tam nadaljujejo z izvajanjem nadgradnje varnostnih ukrepov po jedrski nesreči na Japonskem oz. z izvedbo njihovega drugega dela.
Tako med drugim že poteka projektiranje pomožne komandne sobe, katere izvedbo načrtujejo med remontoma prihodnje leto in leta 2018. Nagrajujejo tudi poplavno varnost jedrskega otoka, s čimer bodo dodatno zaščitili varnostne sisteme ob sicer, kot ocenjuje Rožman, malo verjetnem najvišjem možnem savskem pretoku.
Projektirajo tudi rekonstrukcijo operativnega podpornega in druge projekte, kot so nadomestno hlajenje bazena za izrabljeno gorivo, nadomestno hlajenje reaktorskega hladilnega sistema in zadrževalnega hrama ter vgradnjo razbremenilnih ventilov tlačnika, ki jo načrtuje za prihodnji remont oktobra prihodnje leto. Prilagodili se bodo tudi nižjevodni hidroelektrarni Brežice oz. njenemu akumulacijskemu jezeru, ki bo savsko gladino zvišal za tri metre.
V nuklearki poteka tudi prvi del gradnje približno devet milijonov evrov vredne zgradbe za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov, s katero bodo premostili obdobje do izgradnje končnega odlagališča. Zaključek gradnje predvidevajo leta 2017. Nek je tudi ob zagotavljanju visoke jedrske varnosti in doslednega upoštevanja okoljskih omejitev deloval gospodarno, je dodal predsednik uprave.
V odgovorih na vprašanja novinarjev se je Rožman odzval tudi na odškodnino, ki jo je zaradi pred dobrim desetletjem nedobavljene elektrike Hrvaški Sloveniji prisodil mednarodni center za reševanje naložbenih sporov v Washingtonu.
Rožman je poudaril, da uprava Neka sodbe tega visokega tribunala ne more komentirati, saj Nek ni bil stranka v postopku. V njihovem interesu je tudi, da se ta tema, ki po njegovi oceni sodi v preteklost, ne polemizira. V Nek se sicer osredotočajo na sedanjost in prihodnost, je povzel. Z njim se je strinjal tudi član uprave in predstavnik Hrvaške Hrvoje Perharić.