Krajinski park Radensko polje je po desetih letih od razglasitve zavarovanega območja minuli teden pristopil k Skupnosti naravnih parkov Slovenije. To je po mnenju vodje krajinskega parka Tine Mikuš zelo pomembno, ker bodo pridobivali pomoč in veliko znanja iz izkušenih parkov, ki že vrsto let delujejo. Uprava parka namreč deluje šele tri mesece.
S pristopom Krajinskega parka Radensko polje skupnost naravnih parkov šteje že 15 zavarovanih območij. "Povezuje jih skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in na drugi strani različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij, tudi turizma," je povedala Mikuševa iz Zavoda za turizem in promocijo, Turizem Grosuplje.
Spomnila je, da prav v decembru park obeležuje tudi 10. obletnico od razglasitve zavarovanega območja, ki ga je 23. decembra 2009 sprejel grosupeljski občinski svet. Sam park pa je bil ustanovljen dve leti kasneje, leta 2011. "Namen ustanovitve parka je zavarovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter njegovih naravnih vrednot. Ohranja se tudi tradicionalni način življenja ljudi in spodbujajo trajnostno naravnane dejavnosti v korist narave in tudi človeka," je pojasnila Mikuševa.
Krajinski park Radensko polje je sicer unikum kar zadeva sistem upravljanja. Je namreč edini naravni park v Sloveniji z dvema ustanoviteljema, države in občine, ki sta upravljanje prepustila Zavodu za turizem in promocijo, Turizem Grosuplje.
V zvezi z upravljanjem krajinskega parka sta se tako prejšnji mesec minister za okolje in prostor Simon Zajc in grosupeljski župan Peter Verlič s podpisom pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij zavezala, da vsaka stran v svojem deležu letno poskrbi za financiranje; ministrstvo v višini dve tretjini denarja, občina tretjino.
Uprava parka je začela delati septembra letos. Tako so v organizacijski enoti Krajinskega parka radensko polje v prvih mesecih zaposleni med drugim po navedbah Mikuševe vzpostavljali pogoje za delo, montirali opremo, računalnike in drugo. Trenutno sta na vsebini zaposlena dva, drugo leto predvidevajo še dve zaposlitvi.
"Ena redno, drugo za projekt Life amphicon, ki smo ga letos uspešno pridobili. Zdaj pripravljamo predlog programa dela krajinskega parka za leto 2020, ki ga moramo predati ministrstvu za okolje in prostor in občini, kajti programi dela so osnova za financiranje javne službe varstva narave," je poudarila Mikuševa. Kar se tiče načrtov za prihodnost, je dodala, da jih je več, kot imajo zmogljivosti, da bi jih lahko vse uspešno izvedli.
Glede na to, da v januarju začnejo aktivno izvajati sedemletni projekt Life amphicon - Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov, jim bodo, kot pravi, že te naloge zasedle 70 odstotkov vseh zmogljivosti. V parku bodo zgradili podhode in ograje, ki bodo dvoživkam omogočili varno prehajanje cest ob selitvah, uredili učne in interpretacijske poti, učilnico na prostem ter postavili informacijske table, opazovalnice in tudi razgledni stolp.
Pomemben del projekta po mnenju Mikuševe predstavlja tudi vzpostavitev mednarodnega sodelovanja in prenosa znanja, izkušenj in dobrih praks med partnerji, kar bo pomembno prispevalo tudi k boljšemu upravljanju z Natura 2000 območji. Projekt je vreden dobrih osem milijonov evrov, pri čemer 60 odstotkov sofinancira EU, ostalo država in občina, vsaka po 20 odstotkov.
Poleg Life projekta bodo drugo leto izvajali tudi aktivnosti, ki jih financira Podnebni sklad. Gre za naloge povezane predvsem z odstranjevanjem tujerodnih invazivnih rastlinskih in živalskih vrst ter z nakupi zemljišč in urejanjem teh s ciljem blaženja podnebnih sprememb in ohranjanja biotske pestrosti na območju.
V tem letu so sicer izvedli manjše naravovarstvene ukrepe. Za uravnavanje svetlobnega onesnaževanja za nočne živali so v parku zamenjali luči na dveh sakralnih objektih, sodelovali s študenti Višje strokovne šole Grm Novo mesto pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v okviru čezmejnega slovensko-hrvaškega sodelovanja Interreg.