Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za straškega župana Dušana Krštinca, ki je za vršilko dolžnosti direktorice občinske uprave imenoval svojo svakinjo, ugotovila, da se je znašel v okoliščinah, ki ustvarjajo videz nasprotja interesov, in ni storil vsega, da se temu izogne. S tem je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Po ugotovitvah komisije sta pri omenjenem ravnanju prisotna oba elementa, ki opredeljujeta nasprotje interesov, komisija pa tudi poudarja, da je dokazano nasprotje interesov le še korak do korupcije.
Gre sicer za elementa, ki opredeljujeta nasprotje interesov - zasebni interes uradne osebe oz. pridobitev nepremoženjske in premoženjske koristi za svakinjo, in obstoj okoliščin oz. sorodstvenih vezi, ki ustvarjajo videz, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe oz. župana.
Zaradi tega bi se moral Krštinc okoliščinam, ki so ustvarile videz nasprotja interesov, izogniti tako, da bi pred podpisom odločb o imenovanju svakinje na omenjeni položaj "takoj prenehal z delom v zadevi in o okoliščinah nasprotja interesov v petih dneh pisno obvestil komisijo, ki bi nato v petih dneh odločila o obstoju oziroma neobstoju nasprotja interesov in o načinu izognitve nasprotju interesov", so pojasnili na KPK. Ker tega ni storil, je po njihovih navedbah ravnal v nasprotju z omenjenim zakonom.
Krštinc je v izjavi za KPK zapisal, da je bila svakinja edina izbira za omenjeni položaj in da ni ravnal nezakonito, ker je ocenil, da njeno imenovanje ne utemeljuje obstoja okoliščin nasprotja interesov. Gre sicer za njegovo sorodnico, ki je bila na straški občina zaposlena že pred tem, kot svakinja pa da ne spada v nobeno od zakonsko navedenih sorodstvenih kategorij.
Opozoril je še, da je postopek njenega imenovanja nadziral inšpektorat za javni sektor, ki ni ugotovil kršitev, Okrožno državno tožilstvo pa je zadevo zavrglo.
Krštinc je še pristavil, da mesto direktorice straške občinske uprave od 1. maja lani zaseda druga uslužbenka in da v zvezi s tem ni moč sprejeti nobenega popravljalnega ukrepa.
KPK je še sporočila, da je izogibanje nasprotju interesov pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Gre za institut, s katerim je zakonodajalec zakonsko jasno opredelil dolžno ravnanje uradnih oseb, so še dodali na KPK.