prevalje, policija Svet24.si

(Video) Korošce razburil posnetek policijskega ...

strelec Svet24.si

Kako bo obdobje strelca do 21. 12. vplivalo na vsa...

damjan žugelj Necenzurirano

Afera slovenski Watergate: zakaj je preiskava ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

viole olimpija maribor Ekipa

Denarna kazen in brez navijačev: To so posledice ...

blanka2 Njena.si

Blanka z domačim hujšanjem prekašala vse?

avstrija slovenija Ekipa

Po tekmi Avstrija - Slovenija zavrelo, predsednik ...

Novice Novo mesto

Klopov ne utapljajte v olju, alkoholu ali v bencinu!

Piše: ZD Novo mesto/M.P.

Čas objave:
24.05.2018 12:05

Delo na vrtu in njivah, košnja, sprehodi po gozdu so verjetno najlepša opravila v teh še ne čisto poletnih dneh. Z nami pa se domov radi vračajo tudi klopi.

Med za človeka medicinsko pomembne spadajo ščitasti klopi, lastniki štirinožnih kosmatincev pa poznate tudi usnjate klope.

Ščitasti klopi prebivajo najraje na robovih strnjenega gozda in pod listi različnih praproti ter trav na travnikih, kjer samica ščitastega klopa izleže tudi več tisoč jajčec.
Bolezni, ki jih prenašajo klopi, predstavljajo v Evropi in zahodnem svetu velik problem. S člankom vam želimo pomagati k lažji odločitvi za prepoznavanje resnosti tega sicer v naravi komaj vidnega prinašalca težkih bolezni. Najpogosteje ste verjetno slišali za bolezni lymska borelioza, na kratko borelia in pa klopni meningoencefalitis. V zadnjih letih pa zraven štejemo tudi anaplazmo. Bolezen se učeno imenuje humana granulocitna anaplazmoza.


Kako se odpraviti ven?
Preventiva je boljša od vsake kurative ali po domače: po toči zvoniti je prepozno. Prevzemite odgovornost za svoje zdravje. Zdaj, ko veste, ni več poti nazaj v nevednost. Klopi imajo namreč poseben organ na prvem paru nog, s katerim odlično po vonju, gibanju in telesni temperaturi opredelijo bližajočega se gostitelja (človeka ali žival). Ker se zunaj nadihamo svežega zraka s polnimi pljuči, oddajamo tudi CO2, ki klopa vodi do živega in velikega gosta. Učinkovita zaščitna sredstva (repelenti) so danes tudi cenovno dostopni domala vsakomur. Poleg zaščite vaše kože vam svetujemo še zaščitna sredstva za oblačila in obutev. Svetla oblačila so za klopa slabo skrivališče. Prisesanega klopa odstranite čim hitreje in s čim manj manipulacijami s posebno pinceto, ki jo dobite v lekarni. Klop se bo branil in v vaše podkožje še bolj intenzivno spuščal slino. Potrebno ga je zagrabiti ob glavici tik nad površino kože in ga ob stalnem vlečenju nežno polkrožno vrteti za okoli 45°. Pri tem ga ne odtrgajte. Ker je klop izredno občutljiv na suh zrak, ga je najlaže uničiti, če oblačila, ki ste jih imeli oblečena za krajši čas osušite v strojnem sušilcu perila.

NAJPOGOSTEJŠI BOLEZNI: KLOPNI MENINGOENCEFALITIS IN LYMSKA BORELIOZA

Ko z borelio okužen klop sprosti slino pri vbodu v našo kožo, pride do okužbe. Iz podkožja se bakterije borelije širijo lokalno, lahko pa celotnem organizmu s krvjo ali z limfo. Po vgrizu klopa morate biti pozorni na spremembe na koži. Pojavi se eritem, strokovno Erythema migrans (EM), ki se praviloma razvije v obdobju nekaj dni (redkeje tudi po več mesecih) na mestu pika okuženega klopa. Kaže se kot rdečina v nivoju kože, ki na sredini bledi, rdeči rob pa se širi v okolico v obliki kolobarja. Pomembno je, da si pregledujemo celo telo, kajti kolobar se lahko pojavi nekje drugje na telesu, kjer sicer vboda klopa nismo imeli.
V nekaj dneh do nekaj tednih se lahko pojavijo še spremljajoči splošni simptomi kot so:
• povišana telesna temperature
• bolečine v mišicah (najpogosteje v mečih)
• glavobol
• huda utrujenost
• prekomerno znojenje
• suh kašelj

Razsoju sledi različno dolgo obdobje mirovanja, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov, mesecev ali celo let. Bolezen poteka v treh obdobjih. Predvsem posledice kasno zaznanih okužb so težke, neredko trajne in človeka z več ali manj težavami spremljajo do konca življenja.

VERJETNOST OKUŽBE Z BORELIJO SE POVEČA S PODALJŠANIM TRAJANJEM PRISESANEGA KLOPA, ZATO GA ČIM PREJ ODSTRANITE.
Zdravnika obiščete v primeru pojava kolobarja ali ob pojavu splošnih simptomov, ki so navedeni zgoraj. To bolezen uspešno zdravijo z antibiotiki. Ko torej na telesu odkrijete prisesanega klopa, ga nemudoma mirno in previdno odstranite.

Klopni meningitis oz. meningoencefalitis 
Klopni meningitis oz. meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji so naravna žarišča okuženosti, kjer je ob ugrizu klopov večje tveganje okužbe (obolijo lahko tako ljudje kot živali). Žarišča največje okuženosti s klopnim meningoencefalitisom sicer beležimo na Gorenjskem, na Koroškem, sledi osrednja Slovenija.
Bolezenski znaki virusnega meningitisa nastopijo v dveh fazah:
1. v obdobju od 1 do 8 dni nastopijo glavoboli, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu in mišicah, driska ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti interval, v katerem bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih simptomov;
2. faza bolezni je prepoznavna po konstantno visoki temperaturi, glavobolu, lahko tudi nezavesti, kar so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Pri odraslih je smrtnost približno 1−2%. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončenje. Trajne posledice so v hujših primerih podobne tudi poškodbam možganov.
Meningitis ugotovimo in potrdimo s preiskavo možganske tekočine, v kateri so značilne spremembe. Bolezen se zdravi počasi. Nujni so počitek, zdravila proti vročini in zdravila proti bolečinam. Nemalokrat je potreben sprejem v bolnišnico.

Pred boleznijo se lahko zavarujemo s cepljenjem, ki se sestoji iz treh odmerkov; drugi odmerek prvemu sledi čez 14 dni do 3 mesece, tretji pa sledi drugemu čez 6 do 12 mesecev. Učinek cepljenja obnovimo prvič po treh letih, za tem pa vsakih 5 let z enkratnim odmerkom cepiva.