V Novem mestu ta teden začenjajo prva dela za ureditev območja gradišča Marof, na katerega vrhnjem platoju ležijo ostanki mogočne prazgodovinske naselbine oz. gradišča. Ob in na Marofu nameravajo urediti arheološko tematsko pot in hkrati prenoviti Kettejev drevored, ki objema del njegovih utrjenih nasipov in mesto povezuje s sosesko Bršljin.
Po podatkih novomeške občine bodo za naložbo skupaj z davkom odšteli skoraj 470.000 evrov, polovico denarja si obetajo iz evropske blagajne. Dela naj bi predvidoma končali poleti prihodnje leto.
Prehodnost Kettejevega drevoreda bo zaradi del otežena. Na območju gradbenih del bo prehod tam možen le zunaj delovnega časa, ob koncih tedna in med prazniki.
Hkrati z urejanjem Kettejevega drevoreda bo potekala prenova tamkajšnjega vodovodnega in elektroenergetskega omrežja. To bodo izvajali delavci Komunale Novo mesto in Elektra Ljubljane, prehodnost drevoreda pa bo otežena tudi pri teh delih.
Navedli so, da naložba obsega prenovo Kettejevega drevoreda oz. tamkajšnje makadamske ceste, predstavitev obrobnega dela cestišča te nekdanje mestne vpadnice, ureditev razsvetljave in počivališč, menjavo klopi, ureditev potrebnih infrastrukturnih priključkov ter prestavitev dela infrastrukture.
V Kettejevem drevoredu divjega kostanja nameravajo zamenjati posamezna odmirajoča in nevarna drevesa. Predvidoma bodo zamenjali in nato zasadili sadike 17 dreves, pri ostalih pa opravili potrebno nego. Na bršljinski strani drevoreda naj bi zamenjali še osem mlajših dreves in jih dodatno zasadili 10.
Projekt obsega še ureditev krožne arheološke tematske poti z otroškim igriščem in predstavitvijo prereza obrambnega nasipa marofskega gradišča. Z navedenimi deli sicer začenjajo urejanje širšega območja, na katerem je predviden arheološki park, so še sporočili z novomeške občine.
Gradišče na Marofu naj bi po ugotovitvah Toneta Kneza, ki je na njegovem severnem nasipu leta 1981 izkopal manjšo sondo, zgradili v 10. stoletju pred našim štetjem, po nekaterih keramičnih najdbah sodeč pa naj bi tisočletno življenje na njem prenehalo s Kelti oz. s prihodom Rimljanov.
Začetek Kettejevega drevoreda sega v konec 19. stoletja, ko je mestno županstvo objavilo razglas za ureditev sprehajališča. Pravzaprav gre za naslednika drevoreda, ki ga je dal leta 1830 zasaditi takratni okrožni načelnik, drevoreda pa se je takrat prijelo ime Baronov drevored. V poznih osemdesetih letih preteklega stoletja so pristojne službe ugotovile, da je drevored v slabem stanju, pred tem pa se občina za drevored ni kaj dosti zanimala.
Nekatera drevesa so bila stara več kot 150 let, kar je predvidena življenjska doba divjega kostanja. V zgodnjih devetdesetih preteklega stoletja so zato uredili del drevoreda ob Rozmanovi ulici, ki je bil skoraj namenjen sečnji. Pri Kettejevem drevoredu so reševali, kar se je dalo rešiti. Pri sanaciji so del dreves odstranili ter spodnja dela drevoreda proti mestu in Bršljinu pomladili oz. na novo zasadili.