Danes tretjič obeležujemo svetovni dan kolesarjenja. Število kolesarjev v zadnjih letih narašča.
V Sloveniji (World Bicycle Day), ki so ga ZN razglasili 12. aprila 2018, z namenom spodbujanja trajnostne oblike prevoza in spodbujanja držav ter lokalnih skupnosti, naj kolesarjenje upoštevajo v razvojnih strategijah in pri izgradnji infrastrukture. ZN kolesarjenje izpostavljajo kot pomemben dejavnik za krepitev zdravja ter dobrega počutja. Agencija za varnost prometa okviru resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 kolesarjem posveča dodatno pozornost v preventivi, saj spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu.
V Sloveniji število kolesarjev v zadnjih letih narašča, s tem pa tudi tveganje za njihovo ogroženost, saj jih vozniki motornih in enoslednih motornih vozil velikokrat spregledajo ter tako dodatno povečajo možnost za nastanek prometne nesreče s hudimi poškodbami, opozarjajo na agenciji.
Za varno kolesarjenje so nujni tehnično ustrezno kolo, uporaba kolesarske zaščitne opreme ter dosledno spoštovanje cestno-prometnih predpisov, poudarjajo na agenciji. Kolesarska čelada namreč kar od 40 do kar 70 odstotkov zmanjša resnost posledic in poškodb glave v primeru nesreče, izpostavljajo na agenciji. Čelada je v Sloveniji zakonsko obvezna za otroke in mladostnike do 18. leta starosti, priporočljiva pa tudi za ostale kolesarje, saj pomembno prispeva k njihovi varnosti.
Čelado morajo imeti tudi otroci, potniki na kolesu, ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju in na skiroju. Na agenciji izpostavljajo, da je pri izbiri čelade treba biti pozoren, da ustreza glavi, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi, ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.
Ker je v poletnih mesecih na cestah več kolesarjev, na agenciji voznike pozivajo k dodatni pazljivosti in pozornemu spremljanju dogajanja v prometu.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki so jih letos povzročili kolesarji, je neprilagojena hitrost. Ta je bila kar v 42 odstotkih primerov razlog prometne nesreče. Pri nesrečah s hudimi poškodbami ali smrtjo je delež še višji, saj je neprilagojena hitrost vzrok za kar 57 odstotkov takšnih nesreč, opominjajo na agenciji. To po njihovih pojasnilih pomeni, da kolesarji v teh primerih vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.
V prvem četrtletju letošnjega leta so med kršitvami, ki so jih zagrešili kolesarji, izstopale neuporaba luči, napačna smer vožnja, uporaba mobilnega telefona ter vožnja pod vplivom alkohola, so še zapisali na agenciji.
Galerija
