Ob Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine bodo v Posavskem muzeju Brežice izbrali novo muzejsko zvezdo.
V zadnjem izboru za muzejsko zvezdo v muzeju izpostavljajo štiri predmete, ki so predstavljeni na razstavah Po Posavju z žlico in čašo: Pet čutov: 1 - OKUS, Štirje elementi: 2 - OGENJ ter 4 - ZRAK in predstavljajo kulinarično dediščino Posavja v različnih obdobjih. Tokratni izbor je del programa Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki letos potekata z naslovom Dober tek! na temo kulinarike.
POSODA NA NOGI, Shranjevanje in darovanje živil v mlajši kameni dobi
K poznavanju kulinarike prvih poljedelskih skupnosti v Posavju so ključno prispevale arheološke raziskave grobišča v Ajdovski jami pri Nemški vasi. Ljudje, ki so jamo izbrali za obredni prostor, so v njej pustili številne sledove, ki med ostalim pričajo tudi o prehranjevalnih navadah v času 2. polovice 5. tisočletja pr. n. št. Hrano so kuhali in shranjevali v lončenih posodah, ki so jih izdelali v prostoročni tehniki. Pri določanju namembnosti posod nam pomagajo tudi kemične analize. Visoko skledo na nogi so uporabljali za shranjevanje gostejših živil z večjim deležem maščob, kot je na primer živalska mast.
KOZOLCI S CVETOČO AJDO Miroslava Kuglerja
Likovni pedagog in akademski slikar Miroslav Kugler (1914–2005) se je ob delu profesorja na brežiški Gimnaziji, posvečal tudi slikanju. Bolj kot veduta urbanega okolja, ga je pritegnila posavska pokrajina z znamenitimi kozolci v različnih letnih časih. Vedno znova, posebej v poletnih mesecih se je podajal v naravo, kjer je rad in pogosto slikal. Leta 1972 je v poznem poletju nastala podoba pokrajine, kjer so upodobljeni, modro nebo z oblaki, kozolci, kjer se že suši zlatorumena pšenica, v ospredju pa je polje belo-cvetoče ajde. Oljna slika te pokrajine je razstavljena na razstavi Štirje elementi: 2 – Ogenj. Slikarjevo upodobitev z ajdo predstavljamo ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so posvečeni kulinariki.
Ajda se uvršča med starožitna žita – čeprav je dresnovka – in je v slovenski kulinariki doma že več stoletij. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske navaja, da ajda na Kranjskem posebno dobro uspeva in, da se iz ajde pripravlja kaša in peče navaden kruh, črn kakor prst. Po recepturi in izjemno okusnem ajdovem kruhu je slovel slovenski kuharski mojster, Ivan Ivačič, ki je bil rojen v posavskih Zdolah.
KUHINJSKI PRIPOMOČKI MOJSTRA IVAČIČA
Ivan Ivačič, mojster kuharstva in kulinarike in prva slovenska kuharska zvezda, je bil rojen leta 1921 na Zdolah. Širšem slovenskem občinstvu je najbolj znan po njegovi televizijski kuharski oddaji, katero so predvajali od leta 1960 do 1975 ter po njegovi Kuharski knjigi, prvič izdani leta 1965. Knjiga je doživela 10 ponatisov in je bila zelo popularno in obvezno čtivo za kuharice tistega časa in bodoče generacije.
V letošnjem letu smo v Posavskem muzeju Brežice prejeli že drugo donacijo, tokrat kuhinjske pripomočke Ivana Ivačiča. Muzeju jih je podaril mojstrov sin Peter Ivačič in nam razgrnil vpogled v očetovo intimo domače kuhinje. Med predmeti so nečke, kuhalnice, valjar, metlice za stepanje, modelčki za izrezovanje keksov in peko peciva, vrečke iz blaga za dekoriranje ter pripadajoči nastavki, ribežni in kotliček za kuhanje na prostem ter številni drugi drobni predmeti. Deloma so na ogled na razstavi Po Posavju z žlico in čašo: PET ČUTOV: 1 – OKUS v Posavskem muzeju Brežice, deloma pa na razstavi v Šivčevi hiši Muzejev Radovljiške občine.
LONČEN VRČEK, od kamenodobnega grobnega pridatka do muzejskega spominka
Lončen vrček so odkrili v izjemno bogatem arheološkem najdišču v Ajdovski jami pri Nemški vasi, katero so ljudje, v obdobju mlajše kamene dobe, izrabili kot prostor za spomin na pokojne.
Ko so vrček, pri arheološkem izkopavanju odkrili, ta ni bil ohranjen v celoti, zaradi česar je bil v preteklosti že konserviran in restavriran. Manjkajoče površine lončevine so bile dopolnjene z mavcem, s čemer se je posodici povrnila prvotna oblika. Obarvan mavec, lahko s prostim očesom tudi zaznamo in s tem ločimo originalne dele od dodanih.
V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja izdelujemo kopije lončenega vrčka, ki bodo služili kot spominki. Za izdelavo teh smo v konservatorsko-restavratorski delavnici najprej izdelali negativ iz silikona, v katerega smo izdelali silikonski pozitiv. Za potrebo izdelave kopij smo nato izdelali sestavljiv mavčni negativ v katerega vlijemo tekočo glino. Ko kalup vpije dovolj vlage se na njegovem robu nabere le nekaj milimetrov debela stena gline. Tedaj se preostanek gline odlije in počaka, da ta odstopi od kalupa. Ko vrček dobimo iz modela, je tega potrebno pred sušenjem še dodatno obdelati. V zaključku izdelane vrčke še spečemo v lončarski peč in s tem pridobimo kopijo, ki jo lahko še dodatno glaziramo ali patiniramo.
Glasovanje bo potekalo do 5. oktobra na Facebook strani Posavskega muzeja Brežice ali po e-pošti: andreja.matijevc@pmb.si
Galerija
