novoletno vraževerje Svet24.si

Ali novoletna vraževerja delujejo tudi, če vanje...

dober začetek leta 1 Svet24.si

Pet majhnih navad za lepši začetek leta

dvozivke mitja rupreht Mediaspeed Necenzurirano

[Najbolj brano] Radiolog z delom za zasebnike ...

600567317_1269651558542208_6811501351970438778_n Reporter.si

Mladostna zagnanost slovenskih deklet premagala ...

Shaquille O’Neal Svet24.si

O’Neal pri pripravah na državni izpit pomaga ...

loto, loterija Svet24.si

V Sloveniji izžrebana rekordna šestica

želja Svet24.si

Starodavna modrost: Tako uresničite svoje ...

Novice Novo mesto

Kam prijaviti nezaželene oglase?

Piše: Radio Krka

Čas objave:
22.07.2016 06:40

Neželena oglasna sporočila (pogovorno “spam”) po količini sporočil že nekaj let presegajo normalno komunikacijo po elektronski pošti. Selijo se tudi na družabna omrežja (predvsem Facebook) in SMS sporočila. Zaradi poplave spama so ponudniki morali razviti nov sistem pregledovanja in razvrščanja sporočil, ki uporabnikom omogoči normalno delo z elektronsko pošto.

V pogovorih na to temo s prijatelji ali sodelavci verjetno največkrat navajamo reklame za lažne viagre in druge sumljive produkte, kjer oglasi jasno izvirajo nekje iz tujine. Vendar pa se med vsemi neželenimi sporočili tu in tam pojavi tudi kakšno slovensko podjetje, ki se odloči za masovni marketing brez “zoprnih” pridobivanj soglasij naslovnikov. Kaj lahko storimo v tem primeru?

Pošiljanje reklam brez vnaprejšnjega soglasja naslovnika je v nasprotju s slovensko zakonodajo. Področje urejajo trije zakoni: Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP, bolj podrobno o tem na strani “Zakonodaja in spam”). Kršitve pošiljanja nenaročene pošte obravnava Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), osebni podatki pa spadajo v pristojnost Informacijskega pooblaščenca.

Kako prijavimo slovenski spam?


Ali gre res za neželeno pošto oz. spam?
Pozor! Preden začnemo besno pošiljati prijave na pristojne organe, preverimo ali nismo morda sami prehitro sklenili, da gre za spam. Morda smo izpolnili anketo na stojnici, dali svoj elektronski naslov v nagradni igri na spletu, ali kaj podobnega. Zato se spodobi, da pošiljatelja oglasa vprašamo, kdaj, kje in na kakšen način je pridobil naš elektronski naslov in soglasje. Pri tem sprejmite le natančne odgovore, s splošnimi in nejasnimi se ne zadovoljite.

Kam poslati prijavo?

Prijavo lahko pošljete na AKOS, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (info.box@akos-rs.si). Informacijski pooblaščenec (gp.ip@ip-rs.si) je pristojen takrat, ko ste soglasje sicer res dali nekemu podjetu, a je to vaše podatke brez vaše vednosti dalo ali prodalo drugemu podjetu, ki vam sedaj pošilja oglase, ali pa če sumite, da je oglaševalec zbral osebne podatke (elektronske naslove) v svojo zbirko brez vašega privoljenja.



Kaj navesti v prijavi?
V prijavi navedite, da ste prejeli neželeno oglasno sporočilo brez da bi predhodno za to dali soglasje. Priložite tudi oglasno sporočilo, na katerega se prijava nanaša.

Zakaj se sploh truditi?


O ozadju spama, zakaj je treba ukrepati, kadar je to smiselno, smo že pred časom pisali. Če vas zanima več o tej temi, vas torej vabimo, da si preberete tudi malo daljši opis na strani “’Spam’: nenaročeno oglaševanje po elektronski pošti”.


vir: Varni na internetu