Konec letošnjega aprila so na Mestni občini Novo mesto dobili končno poročilo Agencije za okolje (ARSO), o meritvah kakovosti zraka, ki so jih opravili od januarja do aprila 2019 na šestih lokacijah v novomeški občini. V času meritev je bilo zabeleženih 20 dni, ko je bila na različnih merilnih mestih presežena mejna dnevna vrednost onesnaženja z delci PM10 (- 50 µg/m3). Dnevi s preseganjem mejne vrednosti so bili zabeleženi v januarju in februarju, medtem ko v marcu in aprilu preseganj ni bilo.
Zbrani podatki kemijske analize virov delcev PM10 v lanskem letu kažejo, da so največji vir onesnaženja v Novem mestu sekundarni izpusti. To so delci, ki nastanejo s kemijskimi reakcijami iz primarnih onesnaževal (žveplov dioksid in amoniak), večina niso posledica lokalnih virov, ampak transporta na daljše razdalje (t.i. »long range transport«), ki predstavlja približno 40 odstotkov onesnaženja.
Pomembni viri onesnaženja so tudi izpusti iz cestnega prometa in izpusti iz malih kurilnih naprav na biomaso – v približno enakem deležu, vsak vir v približno 20 odstotkih.
Glede na dostopne podatke zaenkrat o bistvenih spremembah onesnaženosti v razponu različnih let še ne morejo govoriti. Nihanja oz. število dni preseganja mejnih vrednosti trenutno pripisujejo predvsem meteorološkim dejavnikom, kot so veter in padavine, za boljšo kakovost zraka, pa bo potrebnega še nekaj truda, saj se v Novem mestu še vedno ne morejo šteti med občine z dobro kakovostjo zraka. Letošnje leto bo tako pokazalo ali dozdajšnji ukrepi prinašajo konkretne rezultate.
Ugotavljajo, da bodo morali vsi skupaj konstruktivno delovati predvsem na vprašanju neučinkovitih malih kurilnih naprav, ki glede na njihov delež v energetskem sistemu, predstavljajo nesorazmerno obremenitev okolja. Pri tem je treba zagotoviti tudi razumevanje občanov, za katere je dobro, da so seznanjeni z dejstvom, da lahko za boljšo kakovost zraka veliko storijo tudi sami, z uporabo primernih načinov ogrevanja.
Vodilo na področju zmanjševanja onesnaženja zraka zaradi vplivov cestnega prometa je Celostna prometna strategija Mestne občine Novo mesto, ki v pomembnem obsegu naslavlja tudi trajnostne oblike mobilnosti, ki neposredno vplivajo na boljšo kakovost zraka. Na področju onesnaženja zraka zaradi cestnega prometa so njihovi ukrepi usmerjeni predvsem v izboljšanje sistemov javnega potniškega prometa s poudarkom na čistih virih energije, zagotavljanje osnovne polnilne infrastrukture za električna vozila (polnilne postaje in parkirišča), ukrepe na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na hoji in kolesarjenju, z zagotavljanjem nujno potrebne infrastrukture ter sistemov kot je npr. sistem souporabe koles GONm.
Celotno poročilo ARSO z naslovom Okrepljene meritve kakovosti zraka v Mestni občini Novo mesto v letu 2019 je na voljo TUKAJ.