Zavedanju o pomenu lokalne trajnostne oskrbe je v Sloveniji namenjene čedalje več pozornosti. Vsako leto bomo tako tretji petek v novembru praznovali dan slovenske hrane.
Letos bo ta dan v znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga bodo deležni po šolah in vrtcih.Glavni cilj dneva, ki ga obeležujemo jutri, je podpora slovenskim pridelovalcem in spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe.
Jutri bo potekal tudi tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim želijo izpostaviti pomen hrane iz bližine in zdrav način prehranjevanja med najmlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo.
Ena izmed raziskav kaže, da preko 30 odstotkov otrok, starih od 11 do 15 let, med tednom nikoli ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov ne je redno sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave. Kot je poudaril Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja ni presenetljivo, če se nam je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil.
Bogovič: Kakovost slovenske hrane je na visoki ravni
V Sloveniji imamo dokaj težke pogoje pridelovanja, zato ne bomo znani po tem, da bi bili sposobni pridelati najcenejšo hrano. Zagotovo pa smo znani po tem, da je kakovost naše hrane na visoki ravni, je pred prvim dnevom slovenske hrane v pogovoru za STA izpostavil kmetijski minister Franc Bogovič.
Ena bistvenih težav ponudbe slovenskih proizvodov je prav nepovezanost slovenskih kmetov. Bogovič je prepričan, da je boljša povezanost kmetijskih proizvajalcev ena ključnih prioritet za naslednje programsko obdobje.
Minister meni, da bi pa z dobro organizacijo, ustreznim razmerjem v prehranski verigi, lahko na koncu dosegli cilj, da bi pridelovalec hrane od proizvodnje lahko živel, potrošnik pa bi imel po sprejemljivi ceni hrano visoke kakovosti. Verjame, da je v Sloveniji to mogoče.