Jesen je čas nabiranja kostanja in kostanjevih piknikov. Pečen in pražen kostanj je v slovenski ljudski dediščini prava poslastica, ki so ga ponekod imeli celo rajši od mesa, pravijo etnologi.
Kostanj so nabirale ženske in otroci. "Nabiralništvo je tradicionalno ženska zadeva, ker je znano kot lažje delo, medtem ko so bila za moške težja opravila," je za STA dejala etnologinja Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice. Ženske so tako nabirale ne le kostanj, pač pa tudi denimo regrat in zdravilne rastline.Pečen kostanj so še po drugi svetovni vojni olupili, ga spravili v žep in ga imeli za malico med delom na polju, je povedala Počkarjeva.
V štajerskem delu današnje občine Brežice je po njenih besedah znan poseben način priprave kostanja za 1. november, dan spomina na mrtve oz. vse svete. Olupijo ga, posušijo in shranijo v platneno vrečko. Pred pripravo ga namočijo in skuhajo, potem pa prepražijo na masti svinjske pečenke in priložijo pečenki. "Takšen kostanj je bil največja delikatesa," je poudarila.
V sodobnosti so znani tudi kostanjevi pikniki, ki so ponekod postali prava turistična prireditev. V Ligu pri Kanalu ob Soči bodo dvodnevni praznik kostanja začeli že danes z odprtjem likovne razstave in kulturnega doma. Nedelja pa bo čas za kostanj, kmečko tržnico, mažoretno skupino in ples.
V Besnici pri Kranju to in prihodnjo nedeljo vabijo na Kostanov piknik. S svojimi izdelki se bodo predstavljali rokodelci iz vse Slovenije, obiskovalci pa se bodo lahko pomerili v tekmovanju iz ličkanja koruze.
Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice o posebnem načinu priprave kostanja na območju Brežic
