V Šentjerneju so se z gasilsko parado in slavnostno akademijo od stoletnici Prostovoljnega gasilskega društva Ostrog v soboto začele prireditve Jernejevega oz. tradicionalnega večdnevnega obeleževanja občinskega praznika. Med Jernejevim 2022 se bo na Šentjernejskem v 15 dneh zvrstilo skupaj več kot 40 društvenih in drugih prireditev.
Vse prireditve skupaj je v letih pred epidemijo covida-19 obiskalo do 10.000 obiskovalcev, več tisoč pa jih pričakujejo tudi letos, je na nedavni novinarski konferenci povedal šentjernejski župan Jože Simončič.
Prireditveni niz Jernejevega, ki ga je zadnji dve leti okrnila epidemija, skušajo zadnja leta nadgrajevati. Gre sicer za preplet raznolikih družabnih, športnih, kulturnih, glasbenih in protokolarnih prireditev. Letos bodo tudi vnovič priredili slavnostno povorko, katere rdeča nit bodo pihalni orkestri, je še dodal župan.
Po podatkih šentjernejske občine bo Jernejevo 2022 doseglo višek nekaj dni po godovanju krajevnega zavetnika sv. Jerneja oz. v soboto, 27. avgusta, ko bodo med drugim pripravili Doberškov pohod, Jernejev sejem, kuhanje županovega golaža, razstavo paradižnika in paradižnikovih jedi, atletski miting in koncert ob 60-letnici Šentjernejskega okteta.
Prireditve Jernejevega, ki jih običajno dan kasneje zaokrožijo s farnim žegnanjem in praznično mašo, bodo 28. avgusta končali z Jernejevim nogometnim turnirjem in s kasaškimi dirkami.
Sicer pa bodo prireditve Jernejevega 2022 po današnjih gasilskih prireditvah v ponedeljek nadaljevali z Jernejevim kolesarskim maratonom. Prireditve bodo nato sledile vsakodnevno, posebej slovesno pa bo v Šentjerneju v petek, 19. avgusta, ko bo potekala slavnostna občinska seja, pripravili bodo še Jernejevo povorko in nastop pihalnih orkestrov.
Prvi podatki o fari sv. Jerneja na Dolenjskem sicer segajo v leto 1249, leta 1995 ustanovljena Občina Šentjernej pa se z več kot 7000 prebivalci uvršča med manjše slovenske občine. V Šentjerneju je med letoma 1546 in 1547 kot župnik služboval Primož Trubar, šentjernejsko območje pa je v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih kasneje slikovito opisal pisatelj Janez Trdina (1830-1905).
Na Šentjernejskem je več dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov, kraj sicer slovi po pridelavi cvička, reji konj in tradicionalnem, več kot 150-letnem blagoslavljanju konj na Štefanovo ter po lončarstvu in kovaštvu. Kot krajevni simbol se je v Šentjerneju v stoletjih uveljavil lik petelina. Občina Šentjernej tudi vse bolj gospodarsko napreduje, število njenih prebivalcev in priseljencev pa se je v zadnjih desetih letih zvišalo za približno 600.