Okrog 100 strokovnjakov iz šestih držav je danes na mednarodni znanstveni konferenci predstavilo prispevke o globalizaciji in družbeno-ekonomskih spremembah v Evropski uniji. Namen konference, ki sta jo organizirali Fakulteta za ekonomijo in informatiko ter Fakulteta za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu, je bil najti odgovore na pereča ekonomska vprašanja, ki jih sprožajo spremembe v ožjem in širšem ekonomskem in družbenem okolju.
Predsednica organizacijskega odbora in dekanica Fakultete za ekonomijo in informatiko doc. dr. Malči Grivec je poudarila, da »živimo v obdobju, ki zahteva veliko naše pozornosti in hitra ukrepanja na različnih področjih našega življenja. Inflacija, dvigovanje obrestnih mer, pretrgane dobavne verige, pomanjkanje delovne sile, vojna v Ukrajini in ne nazadnje razpad vrednot so le nekateri izzivi, ki imajo globalne razsežnosti in zahtevajo, da se soočimo z njimi z zavedanjem, da smo povezani in odvisni drug od drugega. To pa zahteva tudi nujno medsebojno sodelovanje znanstvenikov in strokovnjakov. Vse z namenom, da se izkoristijo vse prednosti, ki nam jih prinaša sodobna tehnologija, a hkrati v ospredje ponovno postaviti človeka.« Nova znanstvena dognanja bodo izhodišče za reševanje problemov, ki se kažejo tudi v lokalnem gospodarstvu, saj so na konferenci poleg raziskovalcev sodelovali tudi številni strokovnjaki iz prakse. Tako so bile obravnavane pomembne gospodarske teme, s katerimi naslavljamo izzive globalizacije v luči ekonomskih in okoljskih sprememb, izzive na področju človeških virov v zdravstvu in širše ter izzive na področju šolstva in digitalizacije (poslovnih) procesov.
V plenarnem delu je dr. Vladislav Marjanović z Ekonomske fakultete Univerze v Nišu poudaril, da je ključno orodje za reševanje kriznih situacij naložba v inovacije in s tem ustvarjanje inovativnega okolja, saj so države, ki dosegajo najhitrejšo gospodarsko rast, vodilne v pretvarjanju idej v izdelke oz. storitve. Dr. Srečko Devjak z Univerze v Novem mestu Fakultete za ekonomijo in informatiko je predstavil analizo ključnih finančnih kazalnikov, ki opisujejo poslovno uspešnost bank v Sloveniji. Pri tem je izpostavil, da analiza finančnih podatkov (še) ne kaže posledic visoke inflacije in dviga obrestnih mer. Raziskavo o pomembnem vplivu čustvene inteligence na uspeh vodje je predstavil dr. Ljupčo Kevereski z Univerze Sv. Klimenta Ohridski iz Bitole. Plenarni del konference smo zaključili s predavanjem dr. Nenada Novakovića z »Banja Luka College«, v katerem je predstavil raziskavo o vlogi medijev v kriznih situacijah.
V nadaljevanju konference so bili predstavljeni prispevki v šestih sekcijah, in sicer globalni izzivi ekonomije in okolja, menedžment človeških virov, menedžment človeških virov v zdravstvu, izzivi v šolstvu in digitalizacija procesov, izzivi (ne)gospodarskih subjektov in menedžment v zdravstvu.
Ob konferenci je izšel zbornik povzetkov.
Galerija
