V nedeljo, 31. marca, se izteče rok za poročanje o embalaži, dani v promet na slovenski trg v letu 2018. Prvič je poročanje o embalaži obvezno tudi za podjetja, ki na letni ravni na trg dajo manj kot 15 ton embalaže.
Letos morajo vsa podjetja, ki dajejo embalažo v promet na domačem trgu in niso plačniki okoljskih dajatev, o tej embalaži v skladu z uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo prvič poročati Agenciji RS za okolje (Arso).
Tako denimo mora frizerka, ki je iz tujine naročila šampone, poročati o embalažah in škatlah, v katerih je te šampone prejela. Če podjetnik kartušo za tiskalnik kupi v tujini, mora posebej stehtati kartonsko škatlo in folijo, v katero je bila zavita, in o tem poročati Arsu.
Obveznost poročanja sicer pomeni, da so morala podjetja že celotno lansko leto voditi lastno evidenco o embalaži, dani v promet. Arsu morajo postreči s podatki o masi embalaže, dane na trg, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu (papir in karton, plastika, les, kovine, steklo in drugo, kot npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora).
Nova obveznost je povzročila nemalo nejevolje pri malih podjetnikih in obrtnikih, ki jo vidijo kot neživljenjsko in dodatno administrativno breme. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) jo je označila za birokratski nesmisel, opozarjala je tudi, da folija lahko tehta le nekaj gramov, zato so morala podjetja za izpolnjevanje zakonodaje kupiti mikrotehtnice.
Prav tako je okoli poročanja veliko nejasnosti. Vprašanje se denimo pojavlja, kdaj je podjetje v vlogi embalerja, kdaj je prvi pridobitelj embaliranega blaga v Sloveniji in kaj je servisna embalaža.
Poročanje poteka prek aplikacije pri Arsu, prek katere so podjetja lahko začela podatke vnašati 1. februarja. Obrtnike in podjetnike, ki ne bodo spoštovali uredbe, lahko doleti globa do 4000 evrov.
Na ministrstvu za okolje in prostor so se za novo obveznost poročanja odločili, da bi v državi sploh dobili realne podatke o embalaži, ki je dana na trg. K temu je pripomogla tudi kriza z odpadno embalažo, ki se je zaradi premalo plačane embalažnine začela nabirati pri komunalnih podjetjih po vsej državi. Novo pridobljeni podatki naj bi ministrstvu pomagali izboljšati sistem v prihodnje.
Novost je tudi ta, da morajo distributerji zelo lahkih nosilnih plastičnih vrečk poročati o številu teh vrečk, ki so jih prodali kot nosilne vrečke za pakirane izdelke, ne pa za nepakirana živila, za kar so prvotno namenjene.