Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa zato v sodelovanju s Policijo jutri začenja z nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 25. aprila.
V letu 2020 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa ugotovljenih kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 2.000 kršitev več kot v letu 2019 (114.225). V letošnjem letu 2021 (do 12. aprila) je bilo takšnih že 37.577 kršitev. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 27 oseb, letos do začetka aprila pa že sedem, od tega trije pešci, ki niso bili povzročitelji prometne nesreče.
V sredo bo potekal 12-urni maraton nadzora hitrosti
Policija bo času akcije izvajala poostrene nadzore po vsej Sloveniji, aktivnosti agencije bodo usmerjene predvsem v spletno kampanjo in ozaveščanje, tudi preko Svetov za vzgojo in preventivo. Akcija je evropsko usklajena in jo koordinira Evropska mreža prometnih policij ROADPOL. V sredo, 21. aprila 2021, bo v več državah Evropske unije potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ki se mu bo slovenska Policija priključila z izvajanjem 12-urnega nadzora, ki se prične ob 6. uri zjutraj. Lokacije bodo objavljene na www.policija.si v prihodnjem tednu.
Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah
Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori ne potekajo več. Agencija in Policija še pozivata: »Hitrost je norost! Z umirjeno vožnjo prispevajte k varnim potem za vse prometne udeležence.«
Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči
Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina (med 32 % - 34 %) vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. V letu 2020 je bilo od skupaj 2.813 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, 892 zabeleženih ponoči (32 %), v letu 2019 pa je bilo takšnih 1.074 od 3.152 (34 %). Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času. Letos je bilo takšnih prometnih nesreč 33 %, v letu 2020 37 % in v letu 2019 39 %.
Tunelski vid in hitrost vožnje
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo. Na spodnji sliki je prikazano zmanjševanje “ostrega” vidnega polja voznika, glede na večanje hitrosti vožnje – učinek tunelskega vida.
Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo
Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).
Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.