Novomeški grad Grm, v katerem delujeta novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in enota za Dolenjsko in Belo krajino Zgodovinskega arhiva Ljubljana, naj bi predvidoma v prihodnjih petih letih temeljito prenovili. Za njegovo energetsko sanacijo je država rezervirala približno štiri milijone evrov.
Lastnica grmskega gradu je država, ministrstvo za kulturo pa je za omenjeno energetsko prenovo približno štiri milijone evrov rezerviralo iz tako imenovanega sklada za okrevanje, je vodja novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Dušan Štepec povedal za STA.
Za temeljito prenovo gradu, ki jo načrtujejo za obdobje prihodnjih petih let in bo zahtevala njegovo predhodno konstrukcijsko sanacijo, je potrebno precej več denarja, je opozoril.
Prenova gradu Grm se po Štepčevih besedah odlaša vrsto let, saj prve zamisli o tej segajo v 90. leta prejšnjega. Konkretneje so o njegovi prenovi začeli razmišljati ob njegovem prehodu v državno last leta 2009, izdelali so tudi konservatorski program, a prenova takrat ni stekla.
Kot je ocenil, navedena rezervirana sredstva, ki so prvenstveno namenjena energetski sanaciji, predstavljajo izziv. Dodaten izziv pa predstavljajo vprašanja, kako se lotiti predhodne konstrukcije sanacije gradu, ki je potrebna tako za izvedbo energetske sanacije kot drugih prenovitvenih posegov.
Glede celovite prenove gradu se morajo namreč z ministrstvom za kulturo še pogovoriti. Izdelani naj bi bili že programski predlogi, ki rešuje vprašanje nadaljnjega delovanja zavoda za varstvo kulturne dediščine z 20 zaposlenimi in regijske enote zgodovinskega arhiva na grmskem gradu, zgodovinski arhiv naj bi preselili na mesto nekdanjih grajskih hlevov oziroma "grajske štale". Tam na bi za njegove potrebe zgradili sodobno opremljeno arhivsko zgradbo, sproščene grajske prostore pa bi namenili delovanju zavoda.
Pritlični del gradu naj bi tudi čim bolj odprli javnosti, kar naj bi pripomoglo k družabni oživitvi tega dela Novega mesta. Na grmskem gradu so namreč načrtovani večnamenska dvorana in razstavišče, v grajski kleti pa vinoteka in kavarna. Prostore grajskega stolpa naj bi namenili razstavi o zgodovini gradu in v tem skoraj stoletje delujoče kmetijske šole, notranje dvorišče pa raznolikim prireditvam.
Nekaj nujnih prenovitvenih posegov so sicer v preteklih letih v gradu že izvedli, sproti pa skrbijo za njegovo vzdrževanje. V zadnjih dveh letih so zamenjali okna v treh od štirih traktov, opravili so analizo stanja električnih napeljav in načrt za njihovo sanacijo ter analizo stanja lesenih stropnih konstrukcij. Letos načrtujejo zamenjavo oken v še preostalem traktu in sanacijo električnih napeljav, pri čemer načrtujejo približno 80.000 evrov stroškov, je še navedel Štepec.
Po podatkih Janeza Vajkarda Valvasorja je dal grad Grm v 17. stoletju pozidati Krištof Mordax, njegov vnuk Volf Ferdinand pa je podedovano protiturško postojanko preuredil v razkošno rezidenco z zgodnjebaročno podobo. Grad je nato prešel v last novomeške družine Smola, ta pa ga je leta 1873 prodala za leta 1886 iz Slapa pri Vipavi v Novo mesto preseljeno kmetijsko šolo, ki je v grajskih prostorih delovala do leta 1983. Po preselitvi kmetijske šole je grad postal del premoženja avtomobilskega podjetja IMV, menjal je še nekaj lastnikov, leta 2009 je lastnik gradu postala država.